Franja

opravíčiti to excuse; to exculpate

ne skušaj ga opravíčiti! do not try to excuse him!
to ne opravičuje njegove odsotnosti that does not excuse his absence
opravičite me zaradi moje odsotnosti! excuse me for my absence!
opravíčiti koga, opravíčiti komu odsotnost to excuse someone, to excuse someone's absence
opravíčiti koga pri kom to apologize for someone to someone else
prosil je, da ga opravičijo (mu opravičijo odsotnost) he begged to be excused (from attending)
opravičen(a odsotnost) zaradi bolezni excused from attending owing to illness
opravíčiti se to excuse someone, to apologize (za, zaradi for)
pri kom to someone; to make (ali to offer) an apology (for)
dovolite mi, da se vam opravičim allow me to apologize (to you)
opravičil se je za svoje vedenje he apologized for his conduct
opravíčiti se moram, ker sem zamudil I must apologize for (zdaj) being, (prej) having been so late
to se ne da opravíčiti that allows of no excuse!, there is no excuse for it!

opravi|ti (-m) opravljati

1. machen; delo, nalogo, dolžnost, formalnosti, opravke: erledigen; plačilo: (eine Zahlung) leisten; obisk pri kom: (bei jemandem einen Besuch) machen, (jemandem einen Besuch) abstatten; uradno dejanje, poroko, preiskavo, otvoritev: vornehmen; nalogo, potrebo, naročilo: verrichten; pot: (einen Weg) zurücklegen
naknadno opraviti nachholen
opraviti carinske, mejne … formalnosti uradnik: abfertigen
opraviti daritev darbringen
opraviti dializo komu (jemanden) dialysieren
opraviti kolavdacijo/tehnični prevzem (etwas) kollaudieren
opraviti izpit eine Prüfung ablegen/bestehen
opraviti komasacijo (etwas) kommassieren
opraviti kontrolni pregled medicina nachuntersuchen
opraviti korekturo Korrekturen lesen
opraviti pot einen Weg zurücklegen, okoli česa: (etwas) umlaufen
opraviti potrebo die Notdurft verrichten, veliko: Stuhlgang haben
opraviti predpranje vorwaschen
opraviti preizkus po naključni izbiri eine Stichprobe machen
opraviti psihoanalizo (jemanden) psychoanalysieren
opraviti servis warten, generalno: überholen
opraviti spoved die Beichte ablegen

2. (dokončati) fertig sein mit, (etwas) vollbringen, hinter sich bringen; pogovorno: über die Bühne bringen; tečaj, šolanje: absolvieren

3.
na kratko opraviti kako zadevo: (eine Sache) kurz abtun, kurzen [Prozeß] Prozess machen mit, kurz abfertigen
opraviti z levo roko neresno: mit der Linken Hand machen
zlahka opraviti z leichtes Spiel haben mit
(biti kos čemu) (etwas) bewältigen

4. (doseči kaj pri kom) ausrichten, verrichten
ne da bi kaj opravil se vrniti ipd.: unverrichteter Sache/Dinge

5.
imeti opraviti z zu tun haben mit, zu tun kriegen mit
figurativno dati si opraviti z sich zu schaffen machen mit, preveč: viel zu viel Federlesens machen (von)
on je pri meni opravil/z njim sem opravil er hat ausgespielt, er ist bei mir unten durch

opráviti faire, exécuter ; (urediti) régler, s'acquitter de quelque chose, remplir

opraviti nakupe faire des emplettes
opraviti potovanje faire un voyage
s tem nimam nič opraviti je n'ai rien à voir avec cela, ce n'est pas mon affaire, cela ne me regarde pas
imel bo opraviti z menoj il aura à faire (ali affaire) à moi
opraviti naročilo exécuter un ordre
opraviti posel régler (ali arranger, liquider) une affaire
nič ne opraviti ne rien régler, s'en aller les mains vides
opraviti naročilo (nalogo), dolžnost, svoje obveznosti s'acquitter d'une commission, d'un devoir, de ses obligations
opraviti nalogo remplir une tâche
opraviti izpit passer (ali subir) un examen
dati komu mnogo opraviti donner du fil à retordre à quelqu'un
z njim sem opravil (figurativno) j'ai coupé toute relation avec Lui, familiarno c'est fini avec lui
zlahka opraviti (figurativno) ne pas rencontrer de difficultés, avoir aisément raison de, venir facilement à bout de

opráviti (-im) | oprávljati (-am) perf., imperf.

1. fare, eseguire, sbrigare, compiere, disimpegnare; coprire:
opravljati svoje dolžnosti disimpegnare le proprie mansioni
opraviti izpit dare, superare l'esame; pog. fare l'esame
opraviti svojo dolžnost fare, compiere il proprio dovere
opraviti nalogo eseguire un compito
opraviti nakupe fare acquisti
opraviti operacijo fare, eseguire un'operazione
pog. opraviti malo, veliko potrebo fare un bisognino, i propri bisogni
opravljati funkcijo coprire una carica
opraviti hišna dela sbrigare le faccende domestiche

2. combinare, riuscire a fare:
s solzami ne boš nič opravila col pianto non combinerai niente

3. liquidare; troncare (con qcn., con qcs.); rifiutare, respingere:
z njim sem opravil con lui ho troncato, l'ho mollato
nakratko opraviti s predlogom respingere la proposta

4. pren. esser finito, fallito:
kot igralec je opravil è un attore finito

5. imeti opraviti s aver da fare con, occuparsi di:
imeti opraviti s kuho occuparsi di cucina
imeti opraviti z ljudmi aver da fare con la gente
nesrečo je zakrivil sam, slaba cesta ni imela pri tem nič opraviti l'incidente l'ha provocato lui, il cattivo fondo stradale non c'entra affatto

6. star. vestire
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
če nas odkrijejo, smo opravili se ci scoprono stiamo freschi
opraviti svoje ure in oditi fare le proprie ore lavorative e andarsene
pren. bolezen je opravila svoje colpa della malattia, la malattia ha fatto il suo
dolgo je žalovala, a čas je opravil svoje lo aveva pianto a lungo, poi col tempo si consolò
zvabil jo je v gozd in opravil svoje la portò nel bosco e la violentò
pijača je opravila svoje a furia di bere si ubriacò, divenne un alcolizzato
nareč. opravljati živino dar da mangiare alle bestie, accudire alle bestie
opraviti s kom ammazzare qcn.
šport. opraviti z nasprotnikom liquidare l'avversario
še ni imel opraviti z žensko non era mai stato con una donna, non aveva mai avuto da fare con una donna
mat. opraviti računsko operacijo eseguire un'operazione
rel. opraviti spoved confessarsi
rel. opravljati službo božjo celebrare la messa

opráviti hacer ejecutar ; (posel) despechar

opraviti s čim acabar (ali terminar ali llevar a cabo) a/c
opraviti izpit hacer (ali sufrir ali pasar) un examen
opraviti naročilo ejecutar un orden
dati kamu mnogo opraviti dar mucho que hacer a alg
z njim sem opravil (fig) he roto con él toda relación
zlahka opraviti (fig) no encontrar dificultades, ganar con facilidad
imeti mnogo opraviti tener que hacer mucho
s tem nimam nič opraviti no tengo nada que ver con eso; eso no es asunto mío; eso no me incumbe
nič ne opraviti no conseguir nada, irse con las manos vacías
vrniti se, ne da bi kaj opravili volverse sin haber logrado su propósito; volver con las manos vacías

opredelíti définir, déterminer, préciser, expliquer, fixer, spécifier, particulariser

opredeliti se se déterminer, s'orienter, opter
opredeliti pojav, pojem définir un phénomène, une conception
opredeliti vodilno temo moderne umetnosti déterminer (ali constater) le théme directeur de l'art moderne
opredeliti z zakonskimi določili fixer (ali déterminer) à l'aide de dispositions législatives
opredeliti se za Slovenca opter pour la nationalité slovène
ni se opredelil za nobeno stran il ne s'est prononcé pour aucun parti
opredeliti se za koga, za kaj se prononcer pour quelqu'un, pour quelque chose (ali en faveur de quelqu'un, de quelque chose)
opredeliti se proti prendre position contre, se prononcer contre

òpremak -ēmka m: ne znaš ti što sam ja potrošila za kćerin opremak ti ne veš, koliko me je stala bala, ko se je hči možila; ko ne zna šta je curski opremak u tudu kuću, taj se ne zna bogu moliti kdor ne ve, kaj se pravi, če se dekle moži v tujo hišo, ta ne zna moliti

oprostíti excuser, pardonner ; (od obveznosti) dispenser, accorder une dispense, dégager, exempter, exonérer, libérer, tenir quitte ; (krivde, odgovornosti) absoudre, acquitter, décharger, disculper, innocenter, justifier, mettre hors de cause ; (sprostiti) délivrer, libérer

oprostiti se s'excuser, présenter (ali faire) ses excuses; (obveznosti) s'acquitter, s'exempter; (osvoboditi se) se libérer, se délivrer, se dégager, s'affranchir
oprostiti pozabo, napako excuser un oubli, une erreur
oprostiti se za izostanek s'excuser de ne pouvoir assister à une réunion
vse mu je oprostila elle lui pardonna tout
oprosrite mi, prosim! pardon, monsieur (madame)!; je vous demande pardon!; pardonnez-moi (ali excusez-moi), s'il vous plaît!; vous m'excuserez!; je m'excuse!
tokrat vam oproščam passe pour cette fois
oprostiti se pred nekom s'excuser devant (ali auprés de) quelqu'un, présenter ses excuses à quelqu'un
oprostite moji pozabljivosti pardonnez-moi cet oubli
oprostiti koga davkov, kake obveznosti, dolžnosti dispenser quelqu'un d'impots, d'une obligation, d'un devoir
oprostili so davka dohodke, ki so nižji od tega zneska on a exempté d'impots les revenus inférieurs à ce montant
oprostiti vojaške službe dispenser (ali exempter) du service militaire
oprostiti koga odgovornosti libérer quelqu'un d'une responsabilité
oprostiti obtoženca absoudre (ali acquitter, décharger) un inculpé (ali accusé)
oprostila je svojo dlan iz njegove elle libéra (ali dégagea) sa main de la sienne
oprostil se je strahu, zadrege (figurativno) il se libéra de sa crainte, de son embarras

ops, opis, f, nom. in dat. sg. le kot nom. propr., gen. pl. opum (prim. skr. ápnas pridelek, donos, izkupiček, imetek, gr. ὄμπνη živež, žito, bogastvo, imetje, ὄμπνιος obilen, lat. opulentus, opiparus, opitulus, Opsci, Osci (gr. Ὀπικοί = Bogati(ni), Kmetje (?))

I. sg. in pl.

1. = opera prizadevanje, služba: opis pretium Enn.

2. moč, sila, zmožnost, zmogljivost, premoženje: quacumque ope possent, vim propulsarent Ci., omni ope … iuvare quempiam Plin. iun., omni ope anniti (eniti), ut … L. ali omni ope et operā eniti, ut … Ci. ali summā ope anniti, ut … Gell. ali summis opibus adnisi, ut … L. (tako tudi summis ali omnibus opibus, ex summis opibus pri raznih glag. Plin.) ali omni ope niti, ne … S. ali pro se quisque viri summa nituntur opum vi V. ali omnibus viribus atque opibus resistere Ci. na vso moč, na vse pretege, grates persolvere dignas non opis est nostrae V. ni v moji moči, ni mi moči, ne morem, arbor habebit opes O.

3. sg. pomoč, okrepitev, podkrepitev, podpora: Pl., L., Plin. iun., Stat., Suet., Fl. idr., opis indigere N., Ci., opis haud indiga nostrae V., sine ope divinā C., opem dare O. ali ferre (alicui) Ci., N., O. (prim. opitulor) ali affere O. (komu) pomoči (pomagati), opem ab aliquo petere Ci.; redko pl.: alienarum opem indigens N., sine hominum opibus et studiis Ci. —

II. pl.

1. denarna pomoč, denar, denarstvo, denarništvo, denarni sistem, finance, zaklad(i), premoženje, imetje, bogastvo: Enn. ap. Ci., V., H. idr., regiae Ci., homo parvis opibus et facultatibus praeditus Ci., Sicilia floret opibus et copiis Ci., spes opesque ali spes atque opes vitae meae Pl. moj up in moja sreča, ruris opes O., urbium opes exhaurire L. bogata mesta (o)pleniti, (o)ropati, attritis opibus T. ob oslabelem denarnem sistemu = ob finančnem neredu, opes (sijaj, razkošje) amovento Ci., adstante ope barbaricā Poeta ap. Ci. trojansko bogastvo.

2. (velik) vpliv, veljava, veljavnost, moč, mogočnost: Lacedaemoniorum opes concussit N., omnes Catilinae opes concidēre Ci., opes Gallorum frangere L., opes affectare L., opes violentas et minime ferendam potentiam concupiscere Ci.

3. vojna (vojaška) moč, bojne čete, vojska, armada: regiis opibus praefuturum N., Pontus regiis opibus vallatus N., exigua manus tantas opes prostravit N. —

III. pooseb. (nom. propr.) Ops, Opis, f Óps, boginja zemlje in rodovitnosti, obilnosti in bogastva: Varr., Ci., O., Macr.; ad Opis (sc. aedem na Kapitoliju) Ci. — Soobl. Opis -is, f: Hyg. — Od tod Opālia -ium, n opálije, praznik boginje Ops, ki so ga praznovali 9. decembra: Varr., Macr.

optimiste [-mist] adjectif optimističen; masculin optimist

je ne suis pas très optimiste pour sa guérison nisem kaj prida optimist glede njegove ozdravitve

optō -āre -āvī -ātum, (frequ. glag. *opiō -ĕre)

1. izb(i)rati, (iz)voliti: Pl., Ter., Luc. ap. Non., Cat., Plin., Plin. iun. idr., pars optare locum tecto V., externos optare duces V., permissioque, ut ex collegis optaret, quam vellet, contra spem omnium L., Furium optavit L., illam matres optavere nurum (za snaho) V.; z odvisnim vprašalnim stavkom: ut optet, utrum malit cervices Roscio dare, an … vitam amittere Ci.

2. (za)želeti, hoteti, zahtevati, iskati, hlepeti: Pl., Ter., Varr., V., H., Stat., Vell. idr., illam fortunam Ci., necem O., mortem Ci., Sen. ph. želeti smrt, mortem viri (o soprogi) Lact., ab dis immortalibus tot et tantas res Ci., alicui mortem L.; z zahtevnim stavkom: Ter., mihi tellus optem prius dehiscat V., crescat tum civibus opto urbs O., optemus, ut eat in exilium Ci., optavit, ut in currum tolleretur Ci., ne quis iuvenum currat velocius, optat O., fulmen optare ne se attingat S. fr., o., ut ne … Ci.; z ACI: Enn. fr., Luc. fr., Ter., Sen. rh., spero et opto nobis hanc coniunctionem voluptati fore Ci., opto redargui me Ci., optant hoc fonte prohiberi posse oppidanos Hirt.; pri istem subj. z inf.: Pl., Ter., Sen. ph., etsi dimicare optaverat Hirt., hostes perdere prius quam perire optantes L., quis tam crudeles optavit sumere poenas? V. komu je srce dalo ...?, mihi optatum illud est, in hoc reo finem accusandi facere Ci. — Od tod

1. adj. pt. pf. optātus 3 zažel(j)en, všečen, prijeten, povšeč(i): Pl., Ter., O., H., Cat., Pr. idr., o. rumor Ci., quid optatius populo Romano accidere potuit? Ci., optatissimum Ambiorigi beneficium C., illi optatissimus fuit interitus Milonis Ci., optatissime frater Ci.; adv. optātē Lamp. po volji, zažel(j)eno, povšeči; subst. optātum -ī, n kar je zažel(j)eno, želja: Ter., optatum impetrare Ci., di tibi omnia optata offerant Pl., mihi in optatis est (z inf.) Ci. želim, optata furiosorum Ci. sanjarije, sanjarjenja, „gradovi v oblakih“; adv. abl. n optātō = adv. optātē: Ci. ep., Ter., Pl., velut optato ventis coortis V. kakor na zahtevo.

2. adj. pt. fut. pass. optandus 3 ki si ga je treba želeti, želje vreden, vreden, da si ga kdo poželi: Pl., Ter., Sen. ph. idr., eis otium divitiaeque, optanda alias, oneri miseriaeque fuere S. stvari, ki si jih sicer ljudje želijo, misera quidem res, sed optanda Seleuco fuit Iust., optandum est, ut … Ci., Iust., Plin. iun. gre si želeti, želeti si je, treba si je želeti, optandum est, ut ne … Ci.; subst. pl. n: virtus, gloria atque alia optanda bonis S.

Opomba: Star. cj. pf. optassis: Pl.

opulēns -entis (ops)

1. bogat: matrona quaedam pollens et opulens Ap., omnia affluentia, omnia opulentia Ap., non opulens, nec egens Aus., opulenta senectus Aus.; subst. pl. m opulentēs -um, m bogatini (naspr. pauperes): N.

2. bogat z vojno močjo, z veliko vojaško močjo (velikimi vojaškimi silami), močan: castellum Ap.

3. mogočen, imeniten: civitas magna et opulens S.; adv. opulenter bogato, obilno, dragoceno, kras(ot)no, sijajno: non illos arte, me opulenter colam S. ne bom njih stradal, sebe pa mastil, ludos opulentius instructiusque quam priores reges facere L., opulentius epulari Iust., domus opulente ornata Ap.

opus¹ -eris, n (prim. sanskr. ápas delo, dejanje, ápas žrtvovanje = darilno dejanje, lat. opera, operōr)

I.

1. delo, delovanje, ukvarjanje s čim, opravek, opravilo, posel, dejavnost: Ca., Varr., H., Q. idr., menses octo opus non defuit Ci. ni manjkalo dela, omnibus una quies operum, labor omnibus unus V., o. ingens, servile L., rusticum Kom., Col., militare Suet. delo vojakov, opus manuum O., opera fabrilia Icti. rokodelska dela, opera ad fabrilia surgit V. kovaško delo, kovanje, o. facere Ter. delati, opus rusticum ali opus ruri facere Ter. poljsko delo opravljati, na polju delati, favere operi O., instare operi V. pridno delati, pauper, cui in opere vita erat Ter. ki je živel ob delu, res immensi operis L. ki zahteva silno veliko truda in dela, magni operis est (z inf.) Cu. veliko dela zahteva (terja), in (ad) opus publicum damnari (dari) Icti. na javno kazensko delo, Martis opus V. borba, boj, opus belli Pr., opera bellica Vell. bojevanje, vojskovanje (naspr. civiles artes); occ. vsako posebno delo
a) zdravniška dejavnost, izvrševanje zdravništva, opravljanje zdravniškega poklica, zdravljenje: manere (čakati) medicum, dum se ex opere recipiat Pl.
b) poljedelstvo, kmetijstvo, kmetovanje (= opus rusticum): Sen. ph., Pl., o. facere Ter. ali patrio rure facere opus O. obdelovati polje, kmetovati, coloni operis sui arma relinquunt O., bovem commodare, ut opus faceret Icti.
c) lov(stvo), lovljenje: Romanis solemne viris opus H.
d) gradnja, grajenje, zidava, zidanje, gradba: omnes … opus facerent N. naj bi pomagali zidati, opus fieri Lacedaemonii querebantur N. da se zida (gradi), muri ingentis operis Cu., molas novi operis Cu. jezovi, ki jih treba znova delati, lex operi faciundo Ci. gradbena pogodba, opus pupillo redimere Ci. gradnjo za varovanca prevzeti za dogovorjeno plačilo.
e) delo v rudnikih, rudarsko delo, rudarjenje, rudarstvo, kopanje rude, starejše rudokopnja: in opus damnari Plin. iun. = in opus metalli ali metallicum damnari (dari) Icti.; prim. in opus salinarum dari Icti.
f) kot voj. t.t. gradnja okopov, utrjevalno delo, vkopavanje: labor operis C., opus facere C. delati okope, in opere occupatus C. zaposlen z gradnjo okopov, fatigatus (fessus) miles operibus proeliisque L., opus castrorum S. utrjevanje (vojaškega) tabora (ostroga), dies noctesque in opere versari C., milites opere prohibere, ab opere deducere, revocare C., in operibus … multus adesse S.; adv.: locus naturā et opere munitus C. = (ret.) situ et opere munitus Cu. od narave in človeške roke utrjen, naravno in umetno zavarovan (utrjen).
g) evfem. = spolni odnos, telesna združitev: o. obscaenum O., opere faciundo lassus Pl., accedere ad opus Mart.
h) (o neosebnih subj.) učinek: tela diversorum operum O., opus meae hastae sensit O., opus efficere C. učinek imeti, učinkovati.

2. meton.
a) dovršeno, (i)zgotovljeno delo, izdelek: Cu., Plin., Gell. idr., opera magnifica et praeclara Ci., pictores et ii, qui signa fabricantur, et verum etiam poetae suum quisque opus a vulgo considerari vult Ci.
b) occ. nam. imena posameznega izdelka: zgradba, stavba, poslopje: Suet., Icti., ponit opus O. (= labirint), urbis opus V. ladja, ki jo je izdelalo mesto, opera publica, urbana L., opus balnei Plin. iun. kopališče.
c) kot voj. t.t. α) okop(i), nasip(i), utrdba z okopi, branik, branilo: opus hibernorum munitionesque C., opus castrorum C., emporium opere magno munitum L., magnitudo operum H., tumulum operibus magnis munire C., castra magnis operibus communita S. fr. β) oblegovanje, oblegovalno delo, oblegovalna priprava: urbem operibus claudere N. ali saepire Ci., L. ali circumdare Vell., magnitudo operis C. γ) oblegovalni stroj: opera admovere L., opera incendere N., vineae aliaque opera L., non coronā, sed operibus oppugnare L., operibus urbem expugnare L. δ) jez, nasip: summi operis fastigium Cu., opus iacĕre Cu. jezove nasuti, nasipa(va)ti, nasipe nameta(va)ti, opera accipere Cu. v tla (zemljo) sprejeti, flumen operibus obstruere C.
d) umet(el)no delo, umetnina: Vell. idr., ut reconcinnetur (sc. palla) atque ut opera addantur quae volo Pl., Silanionis opus tam perfectum, tam elegans Ci. (o kipu), opus admirabile Ci., o. marmoreum O. marmoren kip, totum Numidae sculptile dentis opus O., pocula, opus Alcimedontis V., opus caelatum Auct. b. Hisp., opus Mentoreum Pr. kovinska časa z reliefi, ki jo je izdelal Mentor, vestis, sororum opus Cu., opus plumarium Vulg.
e) slovstveno delo, literarno delo, literarni izdelek: Cu., Q. idr., o. oratorium Ci., carmina, elegi, mirabile visu opus H., opus exigere O. pesnitev dokončati, ut [dii] orsis tantum operis successūs prosperos darent L. naj naklonijo uspeh smelemu podvigu tako velikega (zgodovinskega) dela, opus habeo in manibus Ci. spis imam v delu.
f) kak rokodelski izdelek (proizvod): opus pistorium Plin., Cels. pecivo.
g) delo (proizvod) čebel: cerea opera sua Col., ceris opus (= med) infundite Ph. —

II.

1. delo = dejanje, podjetje, početje: O., V. idr., gloria plus habet nominis quam operis Cu. se opira bolj na ime kot na dejanja, operibus eum anteire C., hoc ultimo virtutis opere edito Cu., his immortalibus editis operibus L.; od tod: quod sui operis erat, agebat L. kar je imel na skrbi, za kar je skrbel, sunt, quibus unum opus est H. edino delo, periculosae plenum opus aleae H. zelo nevarno podjetje; pl. opera -um, n
a) v krščanstvu = dobra dela (gr. καλὰ ἔργα): Vulg., Ambr., Cypr., Lact.
b) politična dela, politična dejanja, politični ukrepi, politični podvigi, politične uredbe, politične ureditve: commendatus illi sua atque ipsius opera Vell., primum principalium eius operum erat ordinatio comitiorum Vell.

2. delo = izdelava, rokodelsko (ročno) delo, ročna izdelava, umet(el)nost, slog: materiam superabat opus O., hydra praeclaro opere Ci., simulacrum singulari opere Ci., quarum (sc. bullarum) iste non opere delectabantur, sed pondere Ci. v veličastnem slogu, fabricavit Argus opere Palladio ratem Ph. podobno Paladinemu delu = umetelno, galeae caelatae opere Corinthio Ci. na korintski način, v korintskem slogu.

3. trud, napor, težava v adv. zvezah: magno (maximo) opere Ci. z veliko (največjo) težavo, zelo (prav zelo), maiore opere Ca. ap. Gell., summo opere Lucr., quanto opere Ci. kako zelo, tanto opere Ci. tako zelo, quantillo opere Pl. kako lahko, nimio opere Ci. zelo, silno: haec artificia Graecos nimio opere delectant Ci.; glede na pomene prim. sklope (ixpt.) māgnopere, quantopere, tantopere, summopere idr. —

III. opus „delo, ki naj se stori“, „naloga“ = „potrebno“, „potreba“

1. kot nom. sg. s predik. esse: opus est potrebno je, treba je, potrebuje se (z dat. personae (pa tudi brez njega) in s stvarjo, ki jo kdo potrebuje)
a) kot subj. v nom.: Varr., Ter. idr., dux nobis et auctor opus est Ci., si quid sibi a Caesare opus esset C. ko bi on kaj potreboval od Cezarja, aedificanti usus o. Ci., sumptu ne pareas ullā in re, quod ad valetudinem opus sit Ci., quorsum est opus? H.; pl.: maritumi milites opus sunt tibi Pl., quae amicis o. fuerant N., quae curando vulneri o. sunt L., quaecumque ad proximi diei oppugnationem o. sunt C.; z inf.: omnia ennumerare non o. est Ci., quid o. est plura (sc. dicere) Ci.; z ACI: Pl., Sen. rh., Plin. idr., o. est ipsos antecedere C., ne dici quidam o. est Ci.; z NCI: tu, quae istic o. erunt administrari, prospicies Brutus in Ci. ep.; redko v zahtevnem stavku: quamquam non est opus affingas aliquid aut adstruas Plin. iun., quam (sc. avaritiam) tuam refrenes aliquantulum o. est Aug., mihi o. est, ut lavem Pl., intellegebant o. esse, ut bonis artibus pectus implerent T. (Dial.), reus, cui o. esset, ne reus videretur Plin. iun.; subj. moramo (v mislih) dostaviti: vires effundite vestras! sic o. est (sc. fieri) O., gallum cum o. non fuit (sc. suffocare), suffocavit Ci., non debeo temptare … nihil o. est (sc. temptare) Ci.
b) najpogosteje z abl.: Pl., Ter., Afr. fr., Ca., O. idr., auctoritate tua nobis opus est Ci., auxilio, pecuniā o. est N., armis opus (brez est) V.; tako vselej z abl. pt. pf.: Ca. fr., quid opus sit facto N. kaj je treba storiti, cur properato (hiteti, naglica) o. esset Ci., facto, non consulto in tali periculo opus esse S., sibi opus esse domino eius convento L., o. est puellā servatā O.; redko v gen. ali acc.: quanti argenti opus fuit L., magni nunc erit oris o. Pr., ad consilium pensandum temporis o. esse L.; puero o. est cibum Pl., o. est calcis modium unum Ca.

2. opus habeo aliquā re potrebujem kaj: Eccl., ferae pecudes in vinariis ut graminibus, sic frugibus roburneis opus habent Col.

or² [ɔ:] veznik
ali

either ... or ali ... ali
or else drugače, če ne
or so okoli, približno
somehow or other tako ali drugače
whether ... or not če ... ali ne

or¹ [ɔr] masculin zlato, figuré bogastvo, denar

en or iz zlata, zlat
pièce féminin d'or zlatnik
or en barre zlato v palici
or filé zlata nit
à prix d'or za visoko ceno
la soif de l'or žeja po bogastvu
affaire féminin d'or zelo ugoden posel, kupčija
pas pour tout l'or du monde, ni pour or ni pour argent za nič na svetu ne
afflux masculin d'or dotok zlata
âge masculin d'or zlata doba
cœur masculin d'or zlato srce
couverture féminin d'or zlato kritje
étalon masculin or zlata veljava
jaune d'or zlato rumen
livre masculin d'or zlata knjiga
lettres féminin pluriel d'or zlate črke
réserve féminin d'or zlata rezerva
adorer le veau d'or (figuré) malikovati zlato tele, misliti le na obogatenje
acheter, vendre au poids d'or zelo drago kupiti, prodati
dire, parler d'or reči, kar je primerno, zelo pametno govoriti
jeter l'or à pleines mains (figuré) denar skozi okno metati
nager dans l'or, être tout cousu d'or plavati v denarju, imeti denarja ko listja in trave
payer au poids de l'or zelo drago plačati
promettre des monts d'or (figuré) zlate gradove obljubljati
rouler sur l'or (figuré) valjati se v zlatu, imeti denarja ko listja in trave
tout ce qui brille (ali reluit) n'est pas or ni vse zlato, kar se sveti
faire un pont d'or (figuré) komu ponuditi bogato plačilo, nagrado

orator samostalnik
(govornik) ▸ orátor, szónokPredsednik slovi kot neutrudni orator, ki nikoli ne zamudi priložnosti za pogosto precej ognjevite govore. ▸ Az elnök fáradhatatlan szónok hírében áll, aki nem hagyja ki az alkalmat, hogy gyakran igen tüzes beszédeket tartson.

ōrātor -ōris, m (ōrāre)

1. govorec ali besednik kakega poslanstva, odposlanec z ustnimi naročili, pogajalec, posrednik, posredovalec: Pl., Ter., Enn. ap. Varr., Afr. ap. Fest., Ca. ap. Fest., Varr., V. idr., Veientes pacem petitum oratores Romam mittunt L., Fabricium, quia sit ad Pyrrhum de captivis recuperandis missus orator Ci., mittor Iliacas orator ad arces O.

2. govornik: Enn. ap. Ci., Ca. ap. Q., Q., Plin., Lact. idr., clarus, illustris, magnus, summus, mediocris Ci., laudantur oratores veteres Crassi et Antonii Ci.

3. prosilec: sed vide sis, ne tu oratorem hunc pugnis pectas postea Pl., haud aequomst te inter oratores accipi Pl. (v nasprotju in dvoumju s pomenom pod 1).

ōrdinārius 3, adv. -ē (ōrdō)

1. v prav(šnj)em redu in vrsti stoječ: vites Col., silices Vitr.

2. pren.
a) reden, pravilen, uravnan, pravi, navaden: consiliis ordinariis bellum gerere L., non est res subsiciva philosophia; ordinaria est Sen. ph. ni postranska zadeva, poglavitna stvar je; poseb. consules ordinarii (naspr. suffecti) L. = redno pred začetkom leta izvoljeni; tako tudi consulatus o. Suet.; pugiles Suet., paria gladiatorum (naspr. postulaticia) Sen. ph.; zlasti o sužnjih, ki redno opravljajo kako službo: paedagogus Sen. ph., dispensator Suet., servus (naspr. vicarius) Icti., njihova služba o. officium Sen. ph.; subst. ōrdinārius -iī, m (sc. miles) v redni vojski (ne kot poveljnikov šotorski sotovariš) služeč vojak, vojak redne vojske: Ca. ap. Fest., Front.
b) pravšen, prav(šnj)i, izvrsten: oleum Col. dobro (= iztisnjeno iz dobrih, ne odpadlih oliv), oratio Sen. ph.

orecchio m (m pl. -chi, f pl. -chie)

1. anat. uho:
orecchio interno notranje uho
orecchio medio srednje uho
aprire bene le orecchie pazljivo prisluhniti, poslušati
avere le orecchie lunghe pren. biti osel
avere le orecchie foderate di prosciutto pren. imeti kosmata ušesa, ne slišati
dare, prestare orecchio pazljivo prisluhniti, poslušati
dire qcs. all'orecchio povedati kaj na uho
essere tutto orecchi pren. napenjati ušesa
fare orecchi da mercante pren. delati se gluhega
da quest'orecchio non ci sento pren. na to uho ne slišim
anche i muri hanno orecchi pren. tudi stene imajo ušesa
mettere una pulce nell' orecchio pren. vzbuditi sum

2. ekst. sluh:
debole d'orecchio naglušen
duro d'orecchio evfemistično gluh (tudi pren.)

3. ekst. posluh:
non avere orecchio biti brez posluha
suonare a orecchio igrati po posluhu

4. uho, uhelj:
tirare gli orecchi a qcn. pren. koga prijeti za ušesa

5. bot.
orecchio d'orso (auricola) avrikelj (Primula auricola)
orecchio di Giuda judeževo uho, bezgova goba (Auricularia auricola Judae)

6. (versoio) plužna deska; ➞ orecchia

ôreh (sad) noix ženski spol ; (drevo) noyer moški spol

kokosov oreh noix de coco
muškatni oreh noix muscade
piškav oreh noix creuse
klešče za trenje orehov casse-noix moški spol
to je trd oreh (figurativno) c'est une chose (ali tâche) difficile, c'est un casse-tête, c'est un probléme ardu
to ni vredno piškavega oreha cela ne vaut pas un fétu (ali un sou), ça ne vaut rien du tout
ni vreden piškavega oreha il ne vaut pas la corde pour le pendre