Franja

super-ficiēs -ēī, f (super in faciēs)

1. zgornji del česa, površje, površina, starejše gornják, vrhovína: aquae Col., candelabrorum Plin. zgornji del (v katerem stoji luč, naspr. scapus) Plin., testudinum Plin., corporum Plin., carnis Hier.; pri drevesih in rastl. zgornji (= nad zemljo stoječi) del: Col., Plin.; pri poslopjih = streha: Vestae quoque aedem Syracusana superficie tegi placuisse Plin.

2. occ.
a) (klas. le v pomenu) nadtalni del, nadzemni del, (z)gornja stavba hiše, poslopje (naspr. fundamentum, area, solum): Ci. ep., Col., Icti. idr., adeo nihil tenet solum patriae … sed in superficie tignisque caritas nobis patriae pendet? L.; poseb. dednozakupna hiša, dednozakupno poslopje: Dig.
b) kot mat.t. t. ploskev: Macr.

supérieur, e [süperjœr] adjectif gornji, višji; boljši (à kot); nadrejen; nadkriljujoč, močnejši; odličen, izvrsten; superioren; masculin, féminin predstojnik, -ica; religion prior, prednica

animaux masculin pluriel supérieurs vrtinčarji
cadres masculin pluriel supérieurs višji kadri
école normale supérieure visoka šola za formiranje srednješolskih profesorjev
étages masculin pluriel supérieurs d'un immeuble višja nadstropja stavbe
enseignement masculin supérieur višje, visoko šolstvo
note féminin supérieure à la moyenne nadpovprečna ocena
(religion) le Père supérieur, la Mère supérieure prior, prednica
mâchoire féminin supérieure zgornja ustnica
qualité féminin supérieure odlična kakovost
température féminin supérieure à la normale temperatura, ki je višja od normalne
il se croit supérieur aux autres ima se za višjega od drugih, superiornega drugim

super-sum -esse -fuī -futūrus (super in esse)

1. o stvareh (kot ostanek ali prebitek) osta(ja)ti, prebi(va)ti, preosta(ja)ti, še biti prisoten (navzoč), še biti na voljo (na razpolago): Lamp., unum superesse laborem Enn. ap. Gell., quod superest fallaciae Ter., duae partes, quae mihi supersunt illustrandae Ci., quantum hominis avarissimi satietati superfuit Ci., cum hostes vestri tantum civium superfuturum putassent, quantum infinitae caedi restitisset Ci., quod omnino biduum supererat C., diei tantum superest L., cum audisset non multum superesse munitionis N., multaque de magnā superessent fercula cenā H., mihi vivam quod superest aevi, si quid superese volunt di H., tantum superesse maris, vox omnibus una V., spatia et si plura supersint V., quod superest, … morti … demitte V. ostanek; toda pogosto je quod superest = kar še ostane (narediti, storiti, reči), kar sem še hotel reči, končno, sicer: quod superest, scribe, quaeso, accuratissime, quid placeat Ci. ep., quod superest, oro, liceat dare tuta per undas vela tibi V., quod superest, laeti bene gestis corpora rebus procurate V., quod superest: haec sunt spolia et de rege superbo primitiae V., quod superest, … illae continuo saltus silvasque peragrant V., quod superfuit Ph. glede na ostalo (drugo); superesse v tmezi: Atheniensibus exhaustis praeter arma et naves nihil erat super N., illis vix decumae super portiones erant T., siquid super illi fuerit, id nobis sat est Pl., siqua super fortuna laborum est V.; superest z ut: Plin. iun., Lact., Vop.; z inf.: Plin., Tert., Lact. idr., supererat nihil aliud … quam per medios evadere hostes L., superest herbis sopire draconem O.; z dat. gerundivi: id (sc. temporis), quod gerendis rebus superesset, quieti datum L.

2. o osebah osta(ja)ti, preosta(ja)ti, še biti, še živeti, še biti živ, preživeti; supersum (pre)ostal sem: Auct. b. Hisp., Vop. idr., quod omni Gallia pacata Morini Menapiique supererant C., ex eo proelio circiter hominum milia CXXX superfuerunt C., nec quisquam peditum equitumve superfuit, qui in valle pugnaverunt L., te superesse velim V., nec fata vetabant stare decemque alios Priamum superesse per annos V., ut … superesse virum de tot modo milibus unum … videt O., dum superfuit Drusus T., cum superessent adhuc, qui spectaverant Suet.; v tmezi: iamque adeo super unus eram V.; z dat. preživeti koga, kaj, dlje (dalj časa) živeti kot … : tuom vis unicum gnatum tuae superesse vitae sospitem et superstitem Pl., Lucumo superfuit patri … , Arruns prior quam pater moritur L., superesse pugnae, fugae, ruinae urbis L., temporibus N. hude čase preživeti (prestati, prebiti), Neroni T., non enim desertis superfuit, sed desertor occidit Vell.

3. biti presežen (prebiten) kdo, kaj, biti na pretek (na prebitek) česa, osta(ja)ti kaj, biti v izobilju (zadosti) česa, več kot zadosti biti česa (naspr. deesse): quoi (= cui) tanta erat res et supererat? Ter., vereor, ne iam superesse mihi verba putes, quae dixeram defutura Ci. ep., quantum alteri sententiae deesset animi, tantum alteri superesse dicebat C., ut neque hostibus quicquam relinqueretur et sibi ac suis omnia superessent L., non solum ut esset pecunia, sed superesset etiam N., fama Iovi superest O., quamdiu supererunt (sc. vires aegroto) Cels., equi ad usum et ad decus supererant T., tantum illi (sc. Tito) … ingenii … superfuit Suet.; pesn.: modo vita supersit V. da bi le zadosti dolgo živel, superesse labori V. ali Veneri Col. v zadostni meri biti kos, dovolj biti dorasel (čemu, komu); occ. (v negativnem pomenu) preveč biti, odveč(en) biti, nepotreben biti: non defuisse magis quam superfuisse Varr. ap. Gell., ut neque absit quidquam neque supersit Ci., id Masinissae satis esse et fore, quod populo Romano superesset L., exilis domus est, ubi non et multa supersunt H.

4. pomoči (pomagati), na pomoč priti (prihajati), na pomoč priskočiti komu: ne, si superesset, eripere legibus reum, sin deesset, destituere ac praedamnare amicum existimaretur Augustus ap. Suet., superesse alicui Gell. biti zavetnik koga, biti komu v oporo (pomoč), stati komu ob strani.

5. biti nad čim, moleti, štrleti: agnoscit Iasona … armaque quique cava superest de casside vultus Val. Fl.

6. biti postavljen nad koga ali kaj, biti predstojnik (vodja, vodnik, voditelj, usmerjevalec) česa, voditi kaj: deos nobis superesse custodes Arn., superesse unctionibus, libidinum tutelis Arn.

Opomba: Zastar. obl. pr. superescit (= superest): Acc. ap. Non., Enn. ap. Non.

superus 3 (super)

A. pozitiv zgoraj stoječ, zgoraj ležeč, (z)gornji, pozémski, pozêmeljski, nadzêm(elj)ski (naspr. īnferus spodnji, dolnji, podzemski, podzemeljski)

1. redkeje v sg.: limen Pl., Nov. ap. Non., lumen Enn. ap. Macr., V., Lucr., pars Lucr., mare superum Pl., Ci., Mel., Plin. ali superum mare Suet. zgornje (Zgornje) morje = Jadransko morje (naspr. mare inferum = Tirensko (Etrur(ij)sko) morje), v pismih tudi samo superum: iter ad superum, navigatio infero Ci. ep.; superi regnator Olympi V., supero caelicolûm regi V., inferus an superus tibi fert deus funera, Ulixes? L. Andr. ap. Prisc., Iuppiter superus (naspr. Iuppiter inferus = Pluto) Cat., Sen. tr. Pogosto v adv. abl. sg. f superā in (sinkop.) suprā (gl. suprā); kot subst. sg. n de superō Pl., Lucr. ali ex supero Lucr. od zgoraj. — Redka soobl. super -era -erum: super inferque vicinus Ca., quam (sc. naturam) totus habet super ignis Lucr. —

2. pogosteje (klas. v večini primerov) v pl.: spectatores rerum superarum et caelestium Ci., superae sedes O. nebeška, superis regnis detrudere Iovem V., superis ab oris V. z (z)gornjega sveta, superas evadere ad auras V. k pozemskim (pozemeljskim, dnevnim) sapam, na zgornji svet, superas caeli venire sub auras V., di superi atque inferi Pl., omnes di superi inferi Ter., di superi et inferi Ci., superi divi V., di superi H., superis deorum gratus et imis H. Kot subst.
a) superi -ōrum (pesn. večinoma -ûm), m α) (sc. dii) zgornji (pozémski, pozêmeljski, nadzemeljski, nebeški) bogovi, nebeščani, potem bogovi nasploh: flectere si nequeo superos, Acheronta movebo V., quae superi manesque dabant V., multum ille et terris iactatus et alto vi superûm V., aspiciunt superi mortalia O., rex superûm trepidare vetat O., superorum numina O., quis … digne scripserit … Tydiden superis parem? H., vota movent superos Pr. β) zgornji svet, ljudje na zemlji, zemljani (naspr. īnferi podzemlje, podzemljani): hic multum fleti ad superos … Dardanidae V. na zgornjem svetu, na zemlji (= od zemljanov) objokovani, viden, ut … (sc. Romulum) pater ipse suo superûm iam signat honore? V., quam apud superos habuerat magnitudinem (sc. Pompeius), illibatam detulisset ad inferos Vell. γ) (še) živi, (še) živeči (naspr. mrtvi, rajni(ki), pokojni(ki)): Vell.
b) supera -ōrum, n zgornje, višina: nihil habent haec genera proni et supera semper petunt Ci., ut omnia supera infera, prima ultima media videremus Ci., supera alta V. zgornji predeli, nebeške višine (višave), supera ardua V. zgornje višine, supera convexa V. nebesni obok.

B. komparativ superior -ius

1. bolj zgoraj (višje) se nahajajoč (ležeč, stoječ), (bolj) (z)gornji, višji (naspr. inferior -ius): in superiore qui habito cenaculo Pl., deiectus vero qui potest esse quisquam nisi in inferiorem locum de superiore motus? Ci., inferiore omni spatio vacuo relicto superiorem partem collis … densissimis castris compleverant C., legionis nonae et decimae milites … confectos Atrebates … ex loco superiore in flumen compulerunt C. ali de superiore loco in eum impetum faciunt C. z višine, od zgoraj, tota domus superior vacat Ci. ep., superior pars Corn., fluminis pars L., pars aedium N., vada L., mare superius (mare superum) L., regio C., loca C. višje ležeče zemljišče, višje ležeče področje, višje ležeč položaj, labrum C., molares Col. zgornji kočniki, ex superiore fastigio Cu., Moesia superior Eutr. Zgornja Mezija; n pl. subst.: cuius (sc. muri) ima saxo, superiora crudo latere sunt structa Cu. spodnji deli, zgornji deli; occ.
a) de loco superiore dicere ali agere Ci. s sodnega stola, s sodnega odra (kot pretor); toda: agere beneficio populi Romani de superiore loco Ci. ali e superiore loco contionari Ci. = de rostris z govorniškega odra, z govorišča; prim.: meos multos et illustres et ex superiore et ex aequo loco sermones habitos Ci. ep. tako s sodnega stola (odra) kot tudi v navadnem življenju, sive ex inferiore loco sive ex aequo sive ex superiore (sc. loquitur) Ci. (gl. inferior in aequus).
b) (v kakem spisu) predhoden, spredaj (zgoraj) se nahajajoč, prejšnji (naspr. inferior sledeč, naslednji): scriptura superior Ci., exemplum superius, duo superiores libri Lact.

2. metaf.
a) (časovno) prejšnji, pretekel, nekdanji, minul: annus Ci., C., Suet., anno superiore Ci., N., superioribus annis S., superioribus diebus Ci., C., quid proxima, quid superiore nocte egeris Ci. zadnjo, predzadnjo noč, aetas Ci. višja starost, postaranost, priletnost, ostarelost, starost, omnes aetatis superioris C. vsi priletnejši (možje), pastores aetate superiores Varr. starejši (naspr. pueri), superiorum (sc. hominum) aetas Ci. ljudi, ki so prej živeli; od tod superior (sc. aetate) o istoimenskih osebah = starejši: superioris filius Africani Ci., ad illius superioris Africani in re gerunda celeritatem Ci., superior Dionysius Ci., N.; tempus superius (naspr. tempus posterius) Ci., superioribus temporibus Ci. ep., cum sentiret neque libere neque vere sibi de superioribus (sc. temporibus, naspr. inferiora tempora) tradendi potestatem relictam Suet., in superiore vita Ci., superior vir, uxor, superiores nuptiae Ci., comitia, leges, coniuratio, bellum, facinus Ci., factum superius, superiora aestiva Hirt., superioribus proeliis exercitati C., cuique superiorum regum … gloria par L., superior crudelitas, superioris solis defectiones N., addunt ad superiores totidem naves N. prejšnjim ladjam = ladjam, ki so že bile, ki so jih že imeli, superius genus Pl. prej omenjena, ut dixi superius (adv.) Pl. prej (= (bolj) zgoraj); kot subst. m. pl.: frumentum sumpsit sicuti superiores Ci. kakor njegovi predniki (predhodniki); kot subst. n. pl.: superiora illa, quamquam ferenda non fuerunt, tamen, ut potui, tuli Ci. tiste (one) prejšnje prigodke.
b) (po dostojanstvu, činu, stanu, redu) višji, odličnejši: ut ii, qui superiores sunt, summittere se debent in amicitia: sic quodam modo inferiores extollere Ci., qui monent, ut quanto superiores simus, tanto nos geramus summissius Ci., superioris etiam ordinis nonnulli C. nekateri (častniki) višjega čina, nekateri višji poveljniki, nonnulli ex inferioribus ordinibus … virtutis causā in superiores erant ordines … traducti C.; z abl.: honoris gradu superior, superior factus ordine Ci. ep.; kot subst. m. višji, nadrejeni, predstojnik: premendoque superiorem … sese extollebat L., cui omnem honorem ut superiori habuit Vell., invident autem homines maxime paribus et inferioribus … ; sed etiam superioribus invidetur Ci., superbia viri aequalium quoque, adeo superiorum intolerantis T.
c) (po dobrih lastnostih, veljavi, moči in drugih prednostih) imenitnejši, izvrstnejši, mogočnejši, močnejši, druge v čem prekašajoč, druge presegajoč, nadvladujoč nad kom, čim ali koga, kaj, prevladujoč (nad kom, čim), obvladujoč koga, kaj, zmagujoč (nad kom, čim), zmagovit, premagujoč koga, kaj, kot zmagovalec: aliquis superior Ci. imenitnik, imenitnež, superior contra improbos Ci., populus superior factus Ci. je zmoglo, je prevladalo, je nadvladalo, se, quo impudentius egerit, hoc superiorem discussurum Ci., superiores habebantur C., extemplo, simul pares esse coeperint, superiores erunt L. bodo prevladali (prevladovali) nad vami, in causā superiorem aliquem facere L.; poseb. kot voj. t.t. proelio superior discedere S. ali samo discedere superior N. priti iz boja kot zmagovalec, oditi z bojišča kot zmagovalec, iziti iz boja kot zmagovalec, zmoči koga, premagati koga, zmagati nad kom, ut nostri omnibus partibus superiores fuerint C. da so zmagali, da so bili zmagalci, hoc ipso fiunt superiores, quod nullum … acceperant detrimentum C. so zmogli, so premagali, res Romana erat superior L. je bila zmagovita, je zmagala, quo proelio fuit superior N. je ostal zmagovit, multo superiores bello esse coeperunt N. precej prevladovati (obvladovati, nadvladovati); pogosto z abl. (glede na kaj, po ali v čem): facilitate et humanitate superior Ci., pecuniis superiores Ci., loco, fortunā, famā superiores Ci., vi potius superiores quam iustitiā pares Ci., quod hostes equitatu superiores esse intellegebat C., causā superior L. za kogar govori pravica, komur v prid govori pravica. — Adv. superius, gl. suprā.

C. superlativ

I. superrimus (superrumus) 3 najvišji; to obl. navajata Varr. in Char. —

II. suprēmus 3 (prim. extrēmus: exterus, postrēmus: posterus)

1. (krajevno) najzgorn(j)ejši, najvišji, najskrajnejši, večinoma le pesn. in partitivno = najvišji del česa, vrh česa: supremus mons H., montes supremi Lucr., clamore supremos implerunt montīs V., rupes Sen. tr., arx Cl.; podobno: supremae Thetyos unda Mart.

2. (časovno) (najbolj) zadnji, (najbolj) poslednji; atrib. supremā nocte V., in te suprema salus V., manum supremam imponere bellis O. = končati vojno, supremis testamenti verbis T., iudicia (sc. hominum) suprema Plin. iun., Q. oporoke, tabulae Mart. oporoka, senecta suprema Plin. skrajna, visoka, siva, supremis suis annis Plin.; partitivno: sole supremo H. ob zadnjem sončnem siju, ob sončnem zahodu, nocte suprema Col. ob koncu noči. Poseb. o koncu življenja, obhajati (doživljati, preživljati) zadnji dan = umreti; od tod o vsem, kar je povezano s smrtjo: dies supremus Ci. zadnji (smrtni) dan, dan smrti, supremo vitae die Ci., supremo eius die Ci., supremā die H., diem obire supremum N., spoliatus illius supremi diei celebritate Ci. brez pogrebne svečanosti, prikrajšan za pogrebno slovesnost (za pogreb), hora suprema Tib. = supremum tempus H. zadnja ura, smrtna ura, ura smrti, supremo in tempore Cat., genitor digressu dicta supremo fundebat V., oscula suprema O. zadnji poljubi, poslovilni poljubi, mors suprema H. = supremus finis H. konec življenja, smrt = suprema funera O., mittit mille viros, qui supremum comitentur honorem V. ki naj bi ga (mrliča) častno spremljali, suprema munera V. zadnja (poslednja) čast, suprema officia Petr., T. pogreb, supremi tori O. mrtvaški oder, skolke, pare, supremus ignis O. grmada, supremi tituli Plin. iun. nagrobni napisi, supremum iter H. zadnja pot, suprema eius (sc. Augusti) cura Plin., in suprema ire Plin., Troiae sors suprema V. poguba, pogibel, uničenje, porušenje, razrušenje, razrušitev, dies regnis illa suprema fuit O., Phrygiae casus venisse supremos Cl.; enalaga: sociamque tori vocat ore supremo O. z umirajočimi usti, umirajoč, suprema versare lumina O. = versare supremo lumina motu O. poslednjič obrniti (obračati) oči. Pogosto kot subst. suprēma -ōrum, n
a) zadnji trenutki, zadnja (smrtna) ura, ura smrti, smrt, konec življenja: carmen, quo Germanici suprema defleverat T., agitare de supremis T. misliti na samomor, supremis adpropinquare ali admotum esse (bližati se) T., sentire suprema Plin., supremis divi Augusti Fausta quaedam … famem … portendit Plin., aliquem in supremis consolari Q.
b) zadnja (poslednja) čast, pogreb, pogrebna slovesnost (svečanost): cineri ingrato suprema ferebant (so izkazovali) V., cupido Caesarem invadit solvendi suprema militibus ducique T.
c) smrtni ostanki sežganega trupla, kosti, mrtvo truplo: supremis eius plures honores dati L. epit., habitus supremis honor T., humare suprema Amm.
d) poslednja volja, zadnje uredbe, oporoka, volilo: Icti., nihil primo senatus die agi passus est nisi de supremis Augusti T.

3. (po meri, stopnji, dostojanstvu)
a) najvišji, največji, najskrajnejši, skrajen, najhujši: supremum supplicium Ci., mulcta suprema Gell., macie confecta supremā ignoti nova forma viri V.; subst. suprēmum -ī, n skrajno, najskrajnejše: ventum ad supremum est V. namen in smoter je dosežen.
b) najvišji, najvzvišenejši, prevzvišen: supremus Iuppiter Pl., Ter., H. ali Iuppiter supremus Pl., Iunonis supremi coniugis templum Poeta ap. Plin., tu me … supremum habuisti comitem consiliis tuis Pl., supremus deus Lact.

4.
a) adv. acc. sg. n suprēmum zadnjič, zadnjikrat, poslednjič, poslednjikrat: Plin., Ps.-Q. (Decl.), animamque sepulcro condimus et magnā supremum voce ciemus V. (o trikratnem poslovilnem pozdravu vale), quae mihi tum primum, tunc est conspecta supremum O.
b) adv. abl. sg. n suprēmō zadnjič, poslednjič: anima exitura supremo Plin. —

III. summus 3, gl. summus.

suplir dopolniti, nadomestiti, zastopati; spregledati (napako)

suplir por alg. zastopati koga na njegovem mestu
le suplió en el empleo stopil je na njegovo mesto

suponer* (glej poner) domnevati, predpostaviti; meniti; podtakniti; ugled uživati

como era de suponer kot je bilo predvidevati
supongo que sí mislim da
te supongo mal informado mislim, da si slabo informiran
eso se supone, eso es de suponer pričakuje se tako; to je naravno (samoumevno)
le suponía en Madrid mislil sem, da je v Madridu
es un suponer vzemimo; na primer

suppetiae (-ārum), f (suppetere) pomoč, starejše pripomoč, le v nom. in acc.: auxilia mihi et suppetiae sunt domi Pl., suppetias ferre Pl., Suet., Ap., Amm., ali afferre Pl. pomoči (pomagati), suppetias implorare Arn., piscibus ad suppetias uti Ap.; pogosto acc. suppetias (nam. ad suppetias) na pomoč: alicui suppetias ire Varr. fr., Auct. b. Afr. ali advenire Pl., venire, proficisci, occurrere Auct. b. Afr. ali accurrere Ap., milites suppetias mittere Auct. b. Afr.

supplanter [süplɑ̃te] verbe transitif izpodriniti, stopiti na mesto (quelqu'un, quelque chose koga drugega, česa drugega); izločiti

supplanter un rival izpodriniti tekmeca
cette nouvelle danse a supplanté toutes les autres ta novi ples je izpodrinil vse druge
le verbe «ouïr» fut supplanté par le verbe «entendre» glagol entendre je izpodrinil, stopil na mesto glagola ouïr

suppléant, e [süpleɑ̃, t] adjectif nadomesten, nadomestujoč; masculin, féminin namestnik, -ica; suplent, -inja

le juge et ses suppléants sodnik in njegovi namestniki

suppléer [süplee] verbe transitif dopolniti, (dopolnilno) dodati; nadomeščati; verbe intransitif doprinesti tisto, kar manjka (à quelque chose čemu), kompenzirati nezadostnost, nedostatek

si tu ne peux réunir toute la somme, je suppléerai le reste če ne moreš zbrati cele vsote, bom ostalo dodal jaz
suppléer un professeur, un juge nadomeščati profesorja, sodnika
suppléer une lacune zapolniti, zamašiti vrzel
sa bonne volonté suppléera à son manque d'initiative njegova dobra volja bo kompenzirala njegovo pomanjkljivo iniciativnost

supplémenter [-mɑ̃te] verbe transitif obremeniti z doplačilom, zaračunati doplačilo

le contrôleur a supplémenté les voyageurs de première qui n'avaient qu'un billet de seconde kontrolor je od potnikov prvega razreda, ki so imeri vozovnice drugega razreda, zahteval doplačilo
supplémenter un billet izdati proti doplačilu dodatno vozovnico (za višji razred)
faire supplémenter son billet doplačati vozovnico

supplēmentum -ī, n (supplēre)

1. dopolnilo, dopolnitev: singula capita in supplementum gregis reservantur Col., speciosum adiectum supplementum Campanae coloniae Vell., bello captos in supplementis urbium dividit Iust., supplementum operi postulabant Ap., supplementa et dapes Ap. slaba jedila, slabe jedi.

2. klas. le kot voj. t.t. (vojaško) dopolnilo, (vojaška) dopolnitev: Iust., supplementum exercitūs L., legiones … supplemento explevit L., in supplementum classis iuventus armaque data L., ceteram multitudinem incolarum iuvenum ac validorum servorum in classem ad supplementum remigum dedit L.; occ. (konkr.) okrepitev (okrepitve), ojačenje, dopolnilno moštvo (vojaštvo), dopolnilna vojska, nadomestne enote, vojaška rezerva, rezervne enote, rezervisti (starejše prihranjenci), pomožno vojaštvo, pomožna vojska, rekrutiranje, novačenje, nabor, rekruti, vojaški novinci: Amm. idr., ut supplementum Bibuli legionibus scriberetur Ci. ep., partem copiarum ex provincia supplementumque, quod ex Italia adduxerat, in Helvios … convenire iubet C., supplementum veteribus (sc. exercitibus) scribere L. nabrati (nabirati) nadomestne (rezervne) enote (rezervo), utrique praeceptum, ut in supplementum milites legerent Cu. da naj nabereta vojsko za nadomestne enote (rezervo).

3. metaf. dopolnilna (dodatna) pomoč: cornei circuli supplemento Suet., artis magicae supplementa Ap.

sup-pleō (sub-pleō) -ēre -plēvī -plētum (sub in *pleō -ēre; prim. plēnus)

1. zopet (spet, znova) napolniti (napolnjevati), dopolniti (dopolnjevati): fiscellam, amurcam Ca., sanguine venas O., vulnera supplevit lacrimis O., adiectoque cavae supplentur corpore rugae O., suppletis (sc. oleo) lucernis Pr., simili mixtura vas suppleatur Col., quod (sc. aerarium) si ambitione exhauserimus, per scelera supplendum erit T.

2. klas. le metaf.
a) (kaj nastajajočega, nepopolnega, ne polnoštevilnega) izpopolniti (izpopolnjevati), spopolniti (spopolnjevati), dopolniti (dopolnjevati), doda(ja)ti, (zopet) narediti (delati) kaj polnoštevilno, kompletirati, nadomestiti (nadomeščati): Aus. idr., ut … id scriptum, quodcumque defendemus, suppleatur Ci., usum provinciae (potrebno v provinci) supplere Ci., de bibliotheca tua supplenda Ci. ep., si fetura gregem suppleverit V., dum suppleri summa queatur Lucr., ex alio acervo quantumcumque mensurae defuit, supplet Col., consumptos iterum deae supplent Eurydices colus Sen. tr., senatorum censum Suet., alii Hirtium (sc. putant), qui etiam (sc. Caesaris) Gallici belli novissimum imperfectumque librum suppleverit Suet., multis incendiorum damna supplevit Suet. je s prispevkom nadomestil škodo, nastalo v požarih, remis Zephyros supplere Stat. z veslanjem (veslaje) pomagati Zefirjem (Večernikom); z osebnim obj.: supplete ceteros Ci. dodajte še druge (da bo število polno); pesn.: inania moenia supplere O. zopet obljuditi (naseliti, poseliti); abs.: supplet enim iste Ci.; occ. kot voj. t.t. (dele vojske) dopolniti (dopolnjevati), (po)polniti (popolnjevati), izpopolniti (izpopolnjevati), narediti (delati) polnoštevilne = novačiti, nabirati (na naboru): legiones Antonius ap. Ci., L., subito delectu suppletae legiones T. dopolnjene, polnoštevilne, supplere remigio naves L., remigium supplet V., decurias supplere Suet., ad supplenda exercitus damna (vrzeli) T., exercitum iunioribus supplet Iust.
b) nadomestiti (nadomeščati), zastopati, starejše nadomestovati, namestovati: locum parentis Sen. tr., solis vicem Plin. iun.

sup-plex -plicis, abl. sg. -ī, subst. in pesn. -e, gen. pl. (le subst.) -um, redko -ium, v pl. n. le abl., adv. suppliciter (sub in placāre)

1. kolena pripogibajoč (pripognivši), kolena upogibajoč (upognivši), klečé, klečèč, na kolenih: supplex te ad pedes abiciebas quid petens? Ci., ego me plurimis pro te supplicem abieci Ci., gener a Pisonis consulis pedibus supplex reiciebatur Ci.

2. ponižujoč se, ponižen, ponižno (milo, živo) proseč, pomoči (varstva, zavetja) proseč, moledujoč: dico … regem spoliatum regno … ad alios se reges … supplicem contulisse Ci., a te supplex fratris salutem petit Ci., ut in miseros ac supplices misericordiā usus videretur C., deos … adoravi veniamque supplex poposci L., supplex venit rogatum Auct. b. Alx., do manus scientiae, supplex et oro H., dicitur … multa Iovem manibus supplex orasse supinis V., supplex tua numina posco V., patrem supplex miseranda rogabo Stat.; z dat.: alicui supplicem fieri ponižno (po)prositi koga: ut tibi fierem supplex Pl.; alicui supplicem esse ponižno prositi koga: Pl., Ter. idr., Socrates … nec iudicibus supplex fuit Ci., quam multitudinem videtis … supplicem vobis Ci., tam tibi sum supplex, quam tu mihi saepe fuisti O.; s finalnim stavkom: veniebat ad me supplex, ut se defenderem Ci., cum se Alcibiades adflictaret lacrimansque Socrati supplex esset, ut sibi virtutem traderet Ci. Kot adv.: Plin., Suet., Iust., Amm. idr., suppliciter demisseque respondere Ci., suppliciter loqui C., suppliciter orare vitam L., postulare multo minaciter magis quam suppliciter L., preces suppliciter admotae Cu., suppliciter aram venerari V., suppliciter tristis V. kot kak varstva proseči, cerea (sc. effigies) suppliciter stabat H., suppliciter vestros quisque rogate deos O.; enalaga: tendit ad vos manus supplices Ci., supplice dextra Val. Fl., supplici oratione falli Ci., orat multis et supplicibus verbis Ci. ep., voce supplici postulare S. (prim.: uxor Arminii … neque voce supplex T.), supplice voce rogant O., si captivae apud dominum vitae necisque suae vocem supplicem mittere licet L., num vocem supplicem misit? Cu., dominamque potentem supplicibus supera donis V. z molitvami in darovi, iramque minasque supplicibus supera votis V. s pobožnimi zaobljubami, supplice vitta H., querelis supplicibus Tib., limina … lacrimis umida supplicibus Pr., supplicibus dominum lassare libellis Mart. s pis(me)nimi prošnjami, s prosili. Kot subst. m pomoči (varstva, zavetja) proseč človek, pri kom pomoč (varstvo, zavetje) iščoč prošnjík, ponižni prosilec, pribežnik: repudiatio supplicum superbiam … coarguit Ci., ramos oleae ac velamenta alia supplicium porrigentes orare (= orabant) L., quodsi apud eos supplicibus locus non sit L., tu supplice digno dignior Val. Fl., vester est supplex Ci., levate hunc aliquando supplicem vestrum Ci., socii populi Romani, supplices vestri Ci., supplicibus tuis parcas H. svojim oboževalcem, supplex paternus (pri očetu) Sen. tr.; z gen. (pri kom oz. h komu): quem vos supplicem vestrae misericordiae … sustentate Ci., quem cum supplicem dei videret in ara sedentem N., qui supplicibus deorum nocuissent N., eorum (sc. simulacrorum ararumque) supplices N. ponižno proseči ob … , supplex tui numinis Sen. tr., domus inimicae Ps.-Q. (Decl.).

supplice [süplis] masculin težka telesna ali smrtna kazen; huda bolečina; moralno mučenje, trpljenje, muka

supplice de la roue, du gibet mučenje, smrtna kazen na kolesu, na vislicah
supplice chinois (figuré) posebno okrutno in rafinirano mučenje
supplice du damné (religion) muke (večnega) pogubljenca
supplices pluriel éternels peklenske muke, figuré hudo mučenje
supplice de Tantale Tantalove muke
supplice du feu smrt na grmadi
le dernier supplice smrtna kazen
instruments masculin pluriel de supplice mučilno orodje
le mal de dents est un supplice zobobol je prava muka
aller, mener au supplice iti, voditi koga na morišče
éprouver le supplice de la jalousie doživljati težke muke zaradi ljubosumnosti
être au supplice (figuré) prestajati hude muke, trpeti; biti na trnih, biti kot na žerjavici
condamner un criminel au supplice obsoditi zločinca na smrt
mettre au supplice mučiti

supporter¹ [süpɔrte] verbe transitif nositi, podpirati, (trdno) držati; figuré prenašati, prenesti, vzdržati, trpeti (kaj), dopuščati, tolerirati; militaire oskrbovati

supporter des frais nositi, kriti stroške
supporter une responsabilité imeti, prevzeti odgovornost
ces colonnes supportent l'édifice ti stebri podpirajo, nosijo stavbo
je supporte difficilement le froid težko prenašam mraz
personne ne peut supporler cet homme nihče ne more trpeti tega človeka
supporter un malheur prenašati nesrečo
supporter des injures prenašati, dopustiti, tolerirati žalitve, žaljivke
il ne supporte pas qu'on le taquine on ne trpi, ne prenese, da bi mu kdo nagajal

supposer [süpoze] verbe transitif domnevati, misliti si, predstavljati si, meniti, suponirati; imeti za možno; smatrati; pripisovati (quelque chose à quelqu'un komu kaj); predpostavljati, (logično) zahtevati, implicirati; vieilli podtakniti (son enfant svojega otroka)

à supposer que tu sois refusé à ton examen, que feras-tu? vzemimo, da boš zavrnjen pri izpitu, kaj boš naredil?
supposons cela vrai vzemimo, da je to res
il est permis de supposer smemo domnevati
les droits supposent les devoirs pravice predpostavljajo (tudi) dolžnosti
je le suppose bien intelligent smatram ga za zelo inteligentnega
vous lui supposez des défauts qu'il n'a pas pripisujete mu napake, ki jih nima

suppressiō -ōnis, f (supprimere)

1. tlačenje, poseb. tiščanje v prsih, opresija, môra, starejše ozin: grana nigra auxiliantur et suppresionibus nocturnis Plin.

2. klas. le metaf. zadrž(ev)anje, pridrža(va)nje, spodmik, spodmikanje, prikritev, prikrivanje, (za)tajitev, poneverba: statuit ad easdem esse sibi praedas ac suppressiones iudiciales (sc. pecuniae) revertendum Ci., veritatis Cassian.

suppression [süprɛsjɔ̃] féminin odstranitev, ukinitev, črtanje; prepoved izhajanja; zatrtje, zatiranje, zadušitev (upora); prikrivanje, zamolčanje, utaja; médecine izostanek

suppression d'électricité zapora, ukinitev električnega toka
(juridique) suppression d'enfant, de part utaja, prikrivanje otroka
suppression des libertés ukinitev svoboščin
suppression d'un mot dans le texte črtanje (ene) besede v besedilu

sup-pūrō -āre -āvī -ātum (sub in pūs)

I. intr. (za)gnojiti se pod čim, nabrati (nabirati) se pod čim: Col. idr., cancer suppurat sub carne Ca., si (sc. strumae) suppuraverint Plin.; metaf.: cum voluptates angusto corpori ultra quam capiebat ingestae suppurare coeperunt Sen. ph. tvoriti ture; pren.: aut hasta praetoris infami lucro et quandoque suppuraturo exercet Sen. ph. ki jim utegne kdaj škoditi (presedati). —

II. trans.

1. povzročiti, da se kaj gnoji, ognojiti (ognojevati); le pt. pf. suppūrātus 3 gnoječ se, gnojen, gnojav: aures Plin.; o osebah: capite suppuratus Lamp.; subst. suppūrāta -ōrum, n tvori, turi, abscesi, uljésa: Plin.; metaf.: suppurata tristitia Sen. ph. ali suppuratus dolor Cu. srce razjedajoča.

2. pren. „izgnojiti“, kakor kak tvor kaj pognati (poganjati), ustvariti (ustvarjati), roditi (rojevati), poroditi (porajati), povzročiti (povzročati) nastanek česa, omogočiti (omogočati) nastajanje česa: scorpium terra suppurat Tert., suppurare malum Tert., aestum Paul. Nol. narediti, povzročiti nastanek.