Franja

substrat, substratum [süpstra, -tɔm] masculin substrat, spodnji sloj, podlaga; spodnja (starejša) jezikovna plast

le substrat gaulois en France galski substrat v Franciji

sub-tīlis (sup-tīlis), adv. sub-tīliter (sup-tīliter) (iz *subtexlis, sub in tēla iz *tex-la : texere) pravzaprav „za votek služeč“, „tanko tkan“; od tod

1. tenek (tanek), fin, nežen (naspr. crassus, spissus): filum Lucr., Aus., linum P. Veg., mitra Cat., ignis Lucr., corpus Lucr., Sen. ph., nonne vides, quam sint subtilia quamque minuta (sc. primordia)? Lucr., subtilis acies gladii Sen. ph., farina Plin., semen subtilius Plin., mel sucus dulcissimus atque subtilissimus Plin., capillus flavus et solito subtilior Vulg., animae suptiliter conexae Lucr., subtiliter dividere aliquid Plin.

2. klas. le metaf.
a) (o čutilih, poseb. o čutu in okusu) tenek, tankočuten, pretanjen, izostren, imajoč izostren (pretanjen, prefinjen) okus: fervida, quod subtile exsurdant vina palatum H., subtilior gula Col.; pren. (v esteskem pomenu) tenek (tanek), tenkočuten (tankočuten), pretanjen, prefinjen, rafiniran, subtilen, izbran, izboren, odličen, izvrsten, nežnočuten, rahločuten, nežen, občutljiv, obziren, prefinjeno razlagajoč, okusen: iudicium Ci. ep., H., venustas Ci. okusna, sententia Plin. pretanjena, izborna misel, subtilis veterum iudex et callidus H., sapiens subtilisque lector Plin. iun., vir subtilis, dispositus, acer, disertus Plin. iun., sagax et admodum subtilis ingenio Eutr. zelo prebrisana glav(ic)a, Democritus subtilissimus omnium Sen. ph. najtankočutnejši raziskovalec, subtiliter iudicare Ci.
b) natančen, oster, skrben, korenit, temeljit, bistroumen, duhovit, včasih = filozofski, modroslovski, odmišljen, abstrakten: definitio, descriptio partium Ci., argumentatio, observatio, quaestio Plin., reliquae (sc. epistulae) subtiliores erunt Ci. ep. natančnejše = obširnejše, inter subtilissimas haberi potest (sc. curatio) Cels., inventum subtilissimum Plin., subtiliter persequi Ci., disseruit et subtiliter et copiose Ci., exsequendo subtiliter numerum L. točno, subtiliter disputare Plin. iun., subtilius disputandum est Ci., subtilius haec disserunt ali ista quaerunt Ci., haec ad te scribam alias subtilius Ci. ep. obširneje, subtilissime perpolita Ci.
c) kot ret. t.t. (o govoru, spisih in pisateljih) zaradi svoje jasnosti, natančnosti, določenosti in neolepšane preprostosti prikupen, všečen, preprosto lep, preprost, enostaven: Aus. idr., oratio, dicendi genus Ci., subtile, quod ἰσχνόν vocant Q., subtilis disputator Ci., Lysias … egregie subtilis scriptor atque elegans Ci., Lysias subtilis atque elegans Q., Scaevola … oratione maxime limatus atque suptilis Ci., quis illo … in docendo edisserendoque subtilior? Ci., subtilis praeceptor Q., qui et humilia subtiliter et alia graviter … potest dicere Ci., versute et subtiliter dicere Ci., magnifice an subtiliter dicere Q., tenues (sc. causas) agimus subtilius Ci.

subtīlitās (suptīlitās) -ātis, f (subtīlis)

1. tankost (tenkost), vitkost, nežnost, finost, prefinjenost, subtilnost, ličnost, ostrost: muliebris Vitr., columnae Vitr. vitkost, ličnost, qui cupidiores eius subtilitatis erant Vitr. ki so se bolj zanimali za take finosti (fine stvari), subtilitas linearum, animalium, florum Plin., umoris Plin. nežnost, voljnost, ferramentorum Plin. ostrina, ostrost.

2. klas. le metaf.
a) (v estetskem pomenu) tankost (tenkost), tančina, tankočutnost, prefinjenost, tanek (tenek, tenak) okus, pretanjen okus, rafiniranost, izbranost, izbornost ipd.: sententiarum Ci., credunt plerique militaribus ingeniis subtilitatem deesse T.
b) tankost, pretanjenost v mišljenju in ravnanju, subtilnost, natančnost, skrbnost, korenitost, temeljitost, subtilnost, izbornost, odličnost, bistroumnost, bistroumje, ostroumnost, ostroumje, duhovitost, določnost, točnost v izražanju: disserendi, linguae, sermonis, sententiarum Ci., antiquitate delectantur eaque subtilitate, quam Atticam appellant Ci., remotā subtilitate disputandi Ci. ne da bi se spuščali v bistroumne raziskave, vir inmensae subtilitatis Plin., perversa grammaticorum suptilitas Plin., Graeci subtilitate geometricā docent Plin., subtilitas inutilis Sen. ph., ingens, tanta Petr.
c) kot ret.t.t. (o govoru, spisih in pisateljih) preprosta lepota, preprostost, preproščina, enostavnost, prostoumje: orationis Ci., subtilitatem Lysias … habuit Ci., tuorum scriptorum subtilitas et elegantia Ci. ep., est … etiam huic minutae subtilitati locus Ci.

subventionnel, le [-sjɔnɛl] adjectif subvencijski, podporen

aide féminin subventionnelle subvencijska pomoč

suc [sük] masculin sok; figuré jedro, substanca; najboljši del, cvet, kvintesenca

sucs pluriel digestifs prebavni sokovi
suc gastrique želodčni sok
extraire le suc d'une plante, d'un fruit, d'une viande izvleči sok iz rastline, sadeža, mesa

successeur [süksɛsœr] masculin naslednik

nommer, désigner son successeur imenovati, določiti svojega naslednika
être le digne successeur de ... biti vreden naslednik ...
successeur d'un chef d'Etat, d'un roi naslednik vodje države, kralja

succomber [sükɔ̃be] verbe intransitif podleči; umreti; zgruditi se (sous pod); (vieilli)

femme féminin qui succombe ženska, ki se vda po upiranju
succomber sous le poids d'une charge zgruditi se pod težo bremena
succomber au sommeil, à la fatigue, à la tentation podleči spancu, utrujenosti, skušnjavi
succomber à la suite d'une fracture du crâne umreti za posledicami zloma lobanje

suc-crēscō (sub-crēscō) -ere -crēvī -crētum (sub in crēscere)

1. (od) spodaj rasti: ordo pilorum succrescit Cels.

2. podrasti (podraščati), spodrasti (spodraščati), izpodrasti (izpodraščati), vzrasti (vzraščati): subcrescit ab imo … cortex O., ne quid fortuitum et agreste succrescat, quod necet segetem Sen. ph., nec patiantur herbam succrescere Col.; pren.: mores mali quasi herba inrigua succreverunt uberrume Fl., per seque vident succrescere vina O. da se vino samo od sebe dopolnjuje.

3. klas. le metaf. dorasti (doraščati), (z)rasti, dozore(va)ti, vzpe(nja)ti se, povzdigniti (povzdigovati) se do česa: non enim ille mediocris orator vestrae quasi succrescit aetati Ci., se gloriae seniorum subcrevisse L.

suc-currō (sub-currō) -ere -currī -cursum (sub in currere) „podtekati“, le metaf.

1. teči (stati, biti) pod čim, spodaj ob čem: pagus Succusanus, quod (ker) succurit Carinis Varr., nequeat succurrere lunae corpus Lucr.

2. „teči pod kaj“ = naložiti (nalagati) si kako breme, nase vzeti (jemati): licet … omnes minae, terrores periculaque impendeant, omnia succurram ac subibo Ci.

3. na misel (pamet) priti (prihajati): Suet., ut quidque succurrit, libet scribere Ci. ep., multa succurrunt, quae dicerentur L., legentibus illud quoque succursurum, quod mihi … miraculo fuit L., succurrit versus ille Homericus Augustus ap. Suet., illud miror tibi non succurrisse Petr., (alicui) succurrit; z ACI: Val. Max., Petr. idr., reliquias eum esse duorum exercituum … succurrebat (sc. iis) L., sed mihi succurrit numen non esse severum O., pulchrumque (sc. esse) mori succurrit in armis V.; z inf.: illud adnotare succurrit Plin.; z odvisnim vprašanjem: non succurrit tibi, quamdiu circum Bactra haereas? Cu.

4. na pomoč (pri)hiteti, na pomoč priskočiti, pomoči, pomagati; pravzaprav kot voj. t.t. (z dat. finalis auxilio in brez njega): qui suis cedentibus auxilio succurrerent C., succurrit inimicus illi Vorenus et laboranti subvenit C., Catilina … laborantibus succurrere S., succurrere oppido Auct. b. Afr., quem prius quam quisquam posset succurrere interfecit N.; brezos.: si celeriter succurratur C.; od tod metaf.
a) osebam ali stvarem na pomoč (pri)hiteti, na pomoč priskočiti, pomoči, pomagati: domino, laborantibus, vitae patris et pudicitiae sororis, saluti fortunisque communibus Ci., afflictis N., miseris, urbi incensae V., ut beneficium sit incolume, quod succurrat necessitati Lact., potest hoc multis succurrere, ne fame, siti aut nuditate moriantur Lact.; brezos.: succurrendumst Ter., ut alteris (sc. aegris) succurratur Cels., nisi si succursum est Cels.
b) occ. α) (kako slabo stvar, kako nesrečo, kako zlo) odpraviti (odpravljati), (kaki slabi stvari, kaki nesreči, kakemu zlu) odpomoči, (pred kako slabo stvarjo, kako nesrečo, kakim zlom) (u)braniti, (kako slabo stvar, kako nesrečo, kako zlo) odpraviti (odpravljati), preprečiti (preprečevati): incendiis Ci. adversae fortunae L., his tantis malis haec subsidia succurrebant, quominus omnis deleretur exercitus C., succurrere humanis erroribus Lact. β) (o zdravilih) pomagati zoper kaj, pomagati proti čemu: remedia similia illis, quae vicino malo saepe succurrerint Cels., non posse vehementi malo nisi aeque vehemens auxilium succurrere Cels., (sc. cannabis) iumentorum alvo succurrit Plin., (sc. nitrum) succurrit et venenis fungorum Plin.

suceder slediti, priti za kom; podedovati; pripetiti se, do-, zgoditi se, odigrati se; izpolniti se

suceder a uno en el empleo nastopiti za kom službo
le sucedió en el trono sledil mu je na prestolu
sucedió que naneslo je, da
le sucedió una desgracia pripetila se mu je nesreča
sucede lo de siempre vedno ista pesem
suceder con frecuencia često se dogajati
suceda lo que suceda naj se zgodi, kar hoče; za vsako ceno
¿qué sucede? kaj (pa) je?
sucederse menjavati se medsebojno, slediti si eden za drugim

sucer [süse] verbe transitif (iz)sesati; vsesati; izmozgati; populaire piti

sucer le jus d'une orange izsesati sok iz oranže
l'enfant suce le lait otrok sesa mleko
(figuré) sucer quelque chose avec le lait pridobiti si kaj, naučiti se česa že v otroških letih
sucer un bonbon, son pouce, une sucette sesati, cuzati bonbon, svoj palec, liziko
sucer quelqu'un jusqu'au dernier sou izmozgati koga, izvleči iz koga zadnji dinar
se sucer les doigts prste si oblizovati
se sucer la pomme (populaire) poljubljati se, poljubiti se

suchlike [sʌ́člaik] pridevnik
takšen, te vrste, podoben
pogovorno podobne stvari

he cares for nothing but cards, billiards and suchlike mornarica so mu le karte, biljard in podobne stvari

sucre [sükrə] masculin sladkor; familier košček sladkorja, sladkorček; chimie saharoza

sucre de bettrave, brut, candi, de canne, cristallisé, de fruits, de lait, en morceaux, de raisin pesni, surovi, kandisov, trstni, kristalni, sadni, mlečni, v kockah, grozdni sladkor
sucre en poudre, vanillé sladkor v prahu, vanilijev sl.
sucre raffiné prečiščen sladkor, rafinada
pain masculin de sucre čok sladkorja
sommet masculin en pain de sucre čoku sladkorja podoben vrh
friandise féminin à base de sucre slaščica, sladkarija
sucre d'orge, de pomme bonboni, narejeni s sladkorjem in ječmenovo vodo, z jabolčnim sokom
vin masculin de sucre vino slabše vrste, ki ga dobimo z dodatkom sladkorja izčrpanim, iztisnjenim tropinam
casser du sucre (sur la tête, le dos de quelqu'un) (familier) obrekovati, opravljati koga
mettre plusieurs sucres dans son café dati več koščkov sladkorja v svojo kavo
être tout sucre et tout miel (figuré) biti zelo sladek (prijazen)
(figuré) cet enfant peut bien aider, il n'est pas en sucre! ta otrok vam pač lahko pomaga, saj ni iz sladkorja!

sucré, e [sükre] adjectif oslajen, sladkan; sladek (tudi figuré), osladen; masculin sladek okus

biscuits masculin pluriel sucrés sladki keksi
eau féminin sucrée voda s sladkorjem
raisins masculin pluriel bien sucrés zelo sladko grozdje
air masculin sucré (figuré) sladek obraz
faire le sucré, la sucrée (po)kazati se afektirano sladkega, milega, prijaznega; delati se nedolžnega, skromnega; afektirano se vesti

sucula¹ -ae, f (demin. sūs) svinjica, svinjka, prašička: PA. Post † in sicula argenteola et duae conexae maniculae et sucula. — GR. Quin tu i dierecta cum sucula et cum porculis Pl.; klas. le metaf. v pl. suculae -ārum, f (kot napačen prevod grškega Ὑάδες) Hiáde = Dežévnice, Dežníce: Plin., Tiro ap. Gell. idr., has Graeci stellas Hyadas vocitare suerunt a pluendo (ὕειν enim est pluere), nostri imperite Suculas, quasi a subus essent non ab imbribus nominatae Ci.; sg. Sucula = najsvetlejša zvezda v ozvezdju Deževnic: Col.

sud [süd] adjectif, invariable južni; masculin jug; južni veter

au sud de la Drave južno od Drave
Sud masculin de la France južna Francija
dans le Sud de l'Europe v južni Evropi
France féminin, Amérique féminin, Corée féminin du Sud Južna Francija, Amerika, Koreja
le Pacifique Sud južni Pacifik
côté masculin sud de l'Italie južna stran Italije
pôle masculin Sud južni tečaj
cette façade est exposée au sud to pročelje je izpostavljeno, obrnjeno proti jugu
se diriger vers le sud kreniti proti jugu

sud-est [südɛst] masculin jugovzhod; adjectif, invariable jugovzhoden

le Sud-Est asiatique jugovzhodna Azija
région féminin sud-est jugovzhodna pokrajina, področje

sud-ouest [südwɛst] adjectif, invariable jugozahodni; masculin jugozahod

le Sud-Ouest de la France jugozahodna Francija
région féminin sud-ouest jugozahodna pokrajina
vent masculin du sud-ouest jugozahodni veter

Suēbi -ōrum, m Svébi, veliko germansko pleme, ki je sprva naseljevalo obale Baltskega morja, od tod pa se je razširilo oz. je bilo potisnjeno proti jugozahodu do Rena: C., T., Lucan.; sg.

1. Suēbus -ī, m Svéb: Cl.

2. Suēba -ae, f Svébka, Svébinja: C. Od tod
a) adj. α) Suēbus (dvozložno, pri pesnikih tudi trizložno Sŭēbus) 3 svébski: sanguis Pr., crinis Sil. po svebsko nošeni (urejeni). β) Suēbicus 3 svébski (Svébski): mare T.
b) subst. Suēbia -ae, f Svébija, Svébsko, dežela Svébov: T.

Opomba: Starodavniki so poznali le obl. Suēbī; obl. Suēvī najdemo le v rokopisih Cezarjevih del. Ime Suebi je ohranjeno v današnjem Schwaben.

suer [sɥe] verbe intransitif znojiti se, potiti se; verbe transitif oznojiti, (iz)potiti; figuré izpuhtevati, izžarevati, širiti; familier dišati (quelque chose po čem)

il sue à grosses gouttes pot teče od njega
suer d'angoisse potiti se od strahu, tesnobe
suer du sang krvav pot potiti
suer sang et eau potiti kri in vodo, garati kot črna živina
il a bien sué sur ce travail dobro se je oznojil pri tem delu
suer de fatigue potiti se od utrujenosti
ça me fait suer (familier) tega sem do grla sit
suer un cheval (populaire) oznojiti konja
(populaire) en suer une (za)plesati
(familier) faire suer quelqu'un spraviti koga v nestrpnost, v jezo; nadlegovati, dolgočasiti koga
se faire suer (familier) dolgočasiti se
les murs suent pendant le dégel zidovje se poti v odjugi
cette personne sue l'ennui, l'orgueil ta oseba izpuhteva, izžareva dolgočasje, oholost
ce livre sue le plagiat ta knjiga diši po plagiatu
faire suer des légumes, de la viande odstraniti vodo iz zelenjave, iz mesa s prvim kuhanjem, pečenjem
faire suer les bournous izkoriščati domačo delovno silo v severni Afriki (o evropskih kolonistih)