Franja

allūdō (adlūdō) -ere -lūsī -lūsum

1. igraje bližati (približevati) se, igrati, nagajivo šaliti, ljubkovati se s kom; abs.: nunc alludit (taurus) viridique exsultat in herba O., quasi alludens Suet. v šali; z ad: coepit ad id (scortum) alludere et me inridere Ter., veluti ad notam (mulierem) allusit Iust.; z dat.: Plin., (Cicero) Trebatio... alludens Q.; pren. (v govoru) namigniti (namigovati) na kaj: Phidias Homeri versibus egregio dicto allusit Val. Max., alludens tali cavillo Aur.

2. v šali doda(ja)ti ali dostaviti (dostavljati), šaliti se k čemu: heus, etiam mensas consumimus! inquit Iulus, nec plura adludens V., Galba autem alludens... multas similitudines afferre Ci.; z dat.: qui occupato adluserit Ph.

3. o poosebljenih neživih bitjih,
a) (o valovju) udarjati ob kaj, pljuskati ob kaj; abs.: in alludentibus undis O., ubi adludit unda Plin.; z dat.: extremis alludunt aequora plantis Stat.; z acc.: omnia quae... fluctus salis adludebant Cat.
b) (o vetru) pihljati v kaj, šumljati v kaj, opihljevati kaj: comas ac summa cacumina silvae lenibus adludit flabris levis Auster Val. Fl.; tako tudi o drevesu, ki ga maje veter: curvata suis fetibus ac tremens adludit patulis arbor hiatibus Sen. tr.

4. pren.: genus eorum, qui sapientiae adludunt Sen. ph. ki se bližajo modrosti, prope posita speique nostrae adludentia sequamur Sen. ph. držimo se bližnjih in našemu upanju se ponujajočih reči.

allure [alür] féminin hoja, način hoje; vedenje, zadržanje, ponašanje; ravnanje; potek, smer; splošen videz; sled za divjačino; figuré živahnost, hitrost, tempo

allure du marché stanje na tržišču
(aller) à toute allure (voziti) z vso hitrostjo
prendre des allures delati kot da
avoir de l'allure biti eleganten in imeniten
elle a une drôle d'allure, cette maison čudna, smešna je videti ta hiša
la plaie a une vilaine allure rana kaže grd potek

alma ženski spol duša, duh, čustvo, notranjščina, srce; bitje, oseba; glavna stvar; nagib, razlog

alma atravesada, alma de Caín, alma de Judas trdosrčen človek
alma de cántaro bebček, bedak
alma de Dios dober človek, dobričina
alma en pena duša v vicah; nedružaben človek
alma del negocio pravi vzrok
amigo del alma najljubši prijatelj
como alma que lleva el diablo hitro (zbežati)
con alma z dušo, z ognjem
con el alma (y la vida) od srca rad
agradecer con el alma od srca se zahvaliti
dar (ali entregar) el alma izdihniti, umreti
dar el alma al diablo brezobzirno ravnati
echar el alma dušo izgubiti pri delu
echar(se) el alma a las espaldas uspavati svojo vest
estar con el alma en la boca, tener el alma en un hilo smrten strah imeti, do smrti se prestrašiti
hablar al alma brez ovinkov, naravnost govoriti
non tener alma brez srca biti, biti brezbrižen
eso me parte el alma srce se mi trga ob tem
pesarle a uno en el alma a/c od srca obžalovati
tener mucha alma ničesar se ne ustrašiti
tener el alma en la mano odkrito ravnati (govoriti)
tocarle a uno en el alma ganiti
tener el alma entre los dientes smrten strah občutiti
traer el alma en la boca biti zelo žalosten

aloe vera stalna zveza
1. botanika Aloe vera (rastlina) ▸ aloe vera, aloé veraSok aloe vere hladi in pomirja od sonca razdraženo kožo. ▸ Az aloe vera leve hűsíti és nyugtatja a naptól irritált bőrt.
Aloe vero lahko posadite v lonec in ga postavite na južno okensko polico. ▸ Az aloe verát ültetheti cserépbe, és déli irányba néző ablakpárkányra helyezze.

2. neformalno (gel) ▸ aloe vera, aloé veraPo sončenju bo izdelek, ki vsebuje aloe vero, pomiril in ohladil razdraženo kožo. ▸ Napozás után az aloe verát tartalmazó termék megnyugtatja és hűsíti az irritált bőrt.
Najbolje se obnesejo kreme z aloe vero ali izvlečkom kamilic. ▸ Az aloe verát vagy kamilla kivonatot tartalmazó krémek használnak leginkább.
Aloe vera ter druge blagodejne sestavine kožo pomirjajo, mehčajo, vlažijo in ščitijo. ▸ Az aloe vera és más jótékony összetevők nyugtatják, puhává teszik, hidratálják és védik a bőrt.

alogičen pridevnik
(ki ni v skladu z logiko) ▸ alogikus, logikának ellentmondó

aloi [alwa] masculin čistina (kovanca, zlatnine); figuré kakovost, kov

monnaie féminin d'aloi kovanec z zakonito primesjo zlata in srebra
de bon aloi dobrega kova, dober, pristen
plaisanterie féminin de mauvais aloi neokusna šala
gaieté féminin de bon aloi pravo, čisto, pristno veselje

aloja vera stalna zveza
1. botanika Aloe vera (rastlina) ▸ aloe vera, aloé vera
Prerežite list aloje vere in iz njega iztisnite sok oziroma gel. ▸ Vágjon fel egy aloe vera levelet, és nyomja ki a levét, illetve a zselés belső anyagot.
Sopomenke: aloe vera

2. neformalno (izvleček) ▸ aloe vera, aloé vera
Kdor je že poskusil preprečiti izpadanje las z alojo vero, pravi, da boljšega sredstva ni. ▸ Bárki, aki aloe verával próbálta megelőzni a hajhullást, azt mondja, hogy nincs jobb szer.
Sopomenke: aloe vera

along¹ [əlɔ́ŋ] prislov
vzdolž, poleg, naprej, dalje; s seboj

all along nenehno, ves čas, vedno; povsod
as we go along spotoma
come along pojdi(te) z menoj
to get along well znajti se; razumeti se
get along with you! izgini(te) odtod!
to go along with s.o. spremljati koga, iti s kom
move along! naprej!
take this along with you! zapomni(te) si!; izgini(te)!
ameriško right along vselej, nenehno
along with skupaj s

Alopē -ēs, f (Ἀλόπη) Alopa

1. Kerkionova hči, z Neptunom Hipotojeva mati; ko jo je oče usmrtil, jo je Neptun spremenil v istoimenski vrelec: Hyg.

2. mesto v opuntski Lokridi: L., Plin.

alōpecia -ae, f (gr. ἀλωπεκία) lisičji srab in z njim združeno izpadanje las: Th. Prisc.; v pl. = mesta, kjer so izpadli lasje, pleša: Plin.

alourdissement [-dismɑ̃] masculin otežitev; tiščeče breme; okornost

alourdissement des impôts preobremenjenost z davki

alpinizem samostalnik
(o plezanju) ▸ alpinizmusPovezane iztočnice: ekstremni alpinizem, himalajski alpinizem, klasični alpinizem, visokogorski alpinizem, zimski alpinizem

altána (-e) f arhit.

1. altana

2. (senčnica, uta) bersò, capanno:
vrt z altano giardino con bersò

altare m oltar, žrtvenik:
altare maggiore glavni oltar
il sacrificio dell'altare maša
condurre all'altare peljati pred oltar, poročiti se (z)
levare sugli altari, innalzare all'onore degli altari razglasiti za blaženega, za svetnika; pren. poveličati

altāria -ium, n predklas. in klas. le v pl. (zato tudi vezano le z ločilnimi števniki), pozneje tudi v sg. v oblikah altāre -is, n: Ap., Eccl., slovničarji, altar -āris, n: Eccl., abl. altārī: Petr., acc. tudi altārem: It., altārium -iī, n: Eccl.

1. nastavek na darilni mizi (āra) za sežiganje žrtev, darilno ognjišče: altaria sunt, in quibus igni adoletur P. F., structae diris altaribus arae Lucan., aris altaria imponere Ps.-Q.

2. (veliki, žgalni) žrtvenik s takim nastavkom: Sen. tr., Plin., Stat., multo sanguine maesti conspergunt aras adolentque altaria donis Lucr., castis adolet dum altaria donis V., neque impositis ardent altaria fibris V., en quattuor aras: ecce duas tibi, Daphni, duas altaria Phoebo V., inter aras et altaria Plin. iun.; kot pravi pl. tant. le o enem žrtveniku: ab altaribus... fugatus Ci., fama est... Hannibalem... altaribus admotum... iure iurando adactum... L., altaria et aram complexa T., infuso super altaria mero Suet., sumptis in manus altaribus Iust.

alter -era -erum (iz *aliterus, komp. k alius, alis, prim. gr. ἀλλό-τρ-ιος)

1. eden (drugi) od dveh ali obeh: alter exercitus L., (Agesilaus) fuit... altero pede claudus N. na eno nogo, Spartam cum oppugnavit, alterum tenuit cornu N. je poveljeval enemu krilu, non uterque, sed alter Ci., aut uterque aut certe alter L., aut alter aut invicem uterque Q., ita est utraque res sine altera debilis Ci., consules alter ambove, S. E. V. (= si eis videbitur ali videatur ali videretur) en konzul ali oba, konzula vsak zase ali oba skupaj (stalno besedilo senatskih sklepov), npr.: uti... consules, alter ambove, S. E. V., rationem agri habeant Ci., uti... consules, alter ambove, S. E. V., cognoscerent, qui ager iis coloniis esset Ci.; tudi obratno:... consules ambo alterve, si iis videbitur,... Front.; po tem: parentes ambo alterve Gell.; s partitivnim gen.: absente consulum altero ambobusve L.; nam. gen. kak predlog: alterum de duobus Ci., alter ex censoribus L., altera ex duabus causis Sen. ph. V pl. stoji alter le pri subst., ki so pl. tant., npr.: alteris iam litteris nihil ad me de Attica Ci. ep., alteris castris pervenit ad oppidum Cu., ali pa, če označuje določeni subst. v pl. več stvari kot eno celoto: ad Brutumque nostrum hos libros alteros quinque mittemus Ci. (prvih pet knjig, namreč „de finibus“, mu je bil že prej poslal). Distributivno: Ca., Kom., L. idr., quorum (consulum) alter exercitum perdidit, alter vendidit Ci. eden — drugi, finis alterius est honestas, alterius turpitudo Ci., altera ex parte Bellovaci... instabant, alteram Camulogenus... instructo exercitu tene-bat C.; nam. tega ret. izmenično: alter — hic, alter — iste Ci., alter — ille Fl.; nam. drugega alter stoji kak subst. (nom. propr.): Epaminondae, Leonidae..., quorum alter (sc. Epam.)... quaesivit, Leonidas autem... Ci.; en alter včasih izpuščen: duae turmae haesere: altera metu dedita hosti, pertinacior (sc. altera)... L. V pl., če sta distributivno postavljena pojma kolektivna: alteri dimicant, alteri victorem timent Ci. en del — drugi, eni — drugi, alteri se in montem receperunt, alteri ad impedimenta se contulerunt C.; alternativno: alter alterius... ova frangit Ci. drug drugega, alter alteri inimicus erat C. drug drugemu, uterque vociferari et certatim alter alteri obstrepere L., horum ex altera in alterius familiae locum fieri non licebat N., alter censor alterius iudicium non reprehendit Ci. V pl. (kakor pri distributivni rabi): alteri alteros aliquantum attriverant S.; kot apoz. v sg. pri pl.: quod cum accidisset, ut alter alterum necopinato videremus, surrexit statim Ci., si quidem istis... duae res maximae altera alteri defuit Ci., Sergius Verginiusque, noxii ambo, alter in alterum causam conferunt L., domus et villa altera ad alterum consulem transferebantur Ci. ena enemu, druga drugemu; nam. dvojnega alter tudi: unus alteri Pl., uterque — alterum Ci., alteruter alterum N., utrique alteris freti S., neutrum eorum contra alterum iuvare C., ut neutra alteri officiat, ut nemo sit alteri similis Q.

2. occ.
a) (kot števnik) α) drugi: C., L., H. idr., proximo, altero, tertio die Ci., quadriennio post alterum consulatum Ci., tu nunc eris alter ab illo V. drugi za onim (ki je prvi), haec fuit altera persona Thebis, sed tamen secunda ita, ut... (le toliko za prvo) N., unum genus est eorum, qui possessiones habent, alterum, qui dominationem exspectant, tertium genus est aetate iam adfectum, quartum sane varium Ci.; poseb. pri deseticah in stoticah vrstilnih števnikov: altero vicesimo die Ci. (na) 22. dan, centesima lux est haec ab interitu P. Clodii et opinor altera Ci. 102. dan, anno trecentesimo altero, quam Roma condita erat L. v 302. letu po ustanovitvi mesta Rima, annus alter ab undecimo V. 12. leto. Adv. alterō drugič: Fest. β) alterum tantum Ci. še enkrat toliko; večinoma v abl. mensurae: altero tanto maior Ci. ali longior N. še enkrat tako velik, dolg, dvakrat večji, daljši. γ) unus et (atque, aut, vel) alter (za označitev določenega števila) eden ali dva: unus et alter dies intercesserat Ci.; (za označitev nedoločnega števila) eden in drugi, ta in oni = kaka dva, nekaj (nekoliko, malo) jih, malokateri: testis unus et alter dicit breviter Ci., una atque altera aestas potest Galliam vinculis astringere Ci., experiendam rem in uno aut altero esse L., versus concinnior unus et alter H. δ) pren. pri apelativih in apelativno rabljenih lastnih imenih drugi = po svojih lastnostih imenovanemu apelativu enak: Verres alter Orcus Ci., altera patria,... Messana Ci., Hamilcar, Mars alter L., prope Hannibal alter Aur., prope alter Camillus Cl.; od tod (o iskrenih prijateljih): alter ego Ci. drugi jaz, tamquam alter idem Ci. drugi jaz sam, ves jaz, moja zrcalna podoba.
b) nasproten, protiven: signum Cupidinis ex marmore, ex altera parte (nasproti mu) Hercules ex aere Ci., amicis suis potestates dederant, alterius factionis principes interfecerant N. nasprotne stranke, altera pars Ci., L. idr. nasprotna stranka, altera ripa C. onstranski; pesn. evfem. drugačen, različen, spremenjen: metuit secundis alteram sortem... pectus H. spremenjene usode = nesreče, quotiens te speculo videris alterum H. čisto spremenjenega = grdega; tako tudi v avgurskem jeziku altera (= infausta) avis zlovešča ptica: P. F.
c) drugi = bližnji, sočlovek: qui alteri exitium parat, eum scire oportet sibi paratam pestem parem Enn. ap. Ci. (prim. pregovor: „kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade“), qui alterum incusat probri, eum ipsum se intueri oportet Pl., si cum altero contrahas Ci., qui nihil alterius causā facit Ci.; poseb. z nikalnico: Pl., ne sit te (abl. compar.) ditior alter H., Fonteius... Antoni, non ut magis alter, amicus H.

Opomba: Gen. sg. praviloma alterīus, pri daktilskih pesnikih (zaradi metruma) alterius: rúrsus et álteriús lentúm convéllere vímen V.; dat. sg. alterī (za vse tri spole), toda (po naliki) tudi za masc. altero: Neptuno, altero Iovis... fratri Ci., za fem. alterae: Pl., Ter., Col., praefuit alterae equitum alae N., ne qua legio alterae legioni subsidio venire posset C. Sinkop. obl. (pri pesnikih) altrius, altri, altris. Gen. alterīus in dat. alterī nadomeščata tudi ta dva sklona zaimenskega adjektiva alius (gl. opombo pri tem geslu).

altercātiō -ōnis, f (altercārī)

1. prepiranje, prerekanje, pregovarjanje, prepir, sporni razgovor: Pl., Sen. ph., oritur mihi magna de re altercatio cum Velleio Ci., cum res a perpetuis orationibus in altercationem vertisset L. ko je iz rednih govorov nastal prepir.

2. jur. pregovarjanje (besedovanje) z nasprotnikom (nasprotno stranko) = vprašanja in odgovori, ki si jih dajo sporne stranke med seboj v končno pojasnilo posameznosti: Ci., Q.

altercor -āri -ātus sum (alter)

1. prerekati se, pregovarjati se, sporeči (sporekati) se, (s)kregati se, prepirati se: Labienus... loqui de pace atque altercari cum Vatinio incipit C., sedemus... domi mulierum ritu inter nos altercantes L.; z notranjim obj.: hunc et huius modi sermonem altercamur Ap. to in (tej) podobne stvari pretresamo v spornem razgovoru; pesn. pren.: altercante libidinibus (dat.)... pavore H. se prepira (je v sporu) z...

2. jur. (prim. altercāti ō) prepirati se, pregovarjati se z nasprotnikom (nasprotno stranko): Q., Plin. iun., in altercando invenit parem neminem Ci. — Act. soobl. altercō -āre -āvī: Pac. fr., Ter., Ap.

altéré, e [altere] adjectif spremenjen; žejen; figuré željan, pohlepen

altéré de gloire, de sang slavohlepen, krvoželjen
remercier d'une voix altérée zahvaliti se z ginjenim glasom

alternō -āre -āvi -ātum (alternus)

1. trans. izmenoma kaj storiti (delati), menj(av)ati, izmenj(av)ati, premenj(av)ati: alternare vices O. menja(va)ti (vrstiti) se, alternant spesque timorque fidem O. učinkujeta izmenoma na verjetje, povzročata, da je kaj zdaj verjetno, zdaj ne, miscenda ista et alternanda sunt, solitudo et frequentia Sen. ph., alternare excubias Sil. izmenjevati, zamenjevati, in fetu summa aequitate alternant (hirundines) cibum Plin. pitajo zdaj tega, zdaj onega svojih mladičev, (olea) alternare fructūs cogitur Plin. na novo zarajati se, (arbores) alternant fructūs Plin. sadje se menja (pri drevesih), modo continuare praenomen per ternas personas, modo alternare per singulas Suet., in Syria regni mutatio inter novos reges alternabatur Iust.; pren. pred alternativo postaviti: alternata condicio Ulp. (Dig.).

2. intr. menja(va)ti, vrstiti se: illi alternantes magnā vi proelia miscent V. vzajemno, med seboj, arborum fertilitas omnium fere alternat Plin.; s samim abl. ali s cum in abl.: hieraticis alternat tota milvinis nigrisque velut plumis Plin., cum symphonia alternasse Plin.; z inf.: Tert.; pren. svoje misli menjati, zdaj to, zdaj ono misliti, omahovati: haec alternanti potior sententia visa est V.