Franja

Cephaloedis -didis, f (Κεφαλοιδίς) Kefaledida: Plin. in Cephaloedium -iī, n (Κεφαλοίδιον) Kefaledij: Ci., mesto na severni sicilski obali s pristaniščem in akropolo (zdaj Cefalù). Od tod adj.

1. Cephaloeditānus 3 kefalenijski: civitas Ci.; subst. Cephaloeditānī -ōrum, m Kefaledijci, preb. Kefaledide: Ci.

2. Cephaloedias -adis, f kefaledijska: ora Sil.

cepivo samostalnik
1. (snov za zaščito proti bolezni) ▸ oltóanyag, vakcinaPrvi odmerek cepiva je treba dati dojenčkom, ko so stari od 6 do 15 tednov. ▸ A vakcina első adagját a csecsemőknek 6 és 15 hetes koruk között kell beadni.
Svetovna zdravstvena organizacija priporoča uporabo cepiv proti koleri, skupaj z drugimi ukrepi, pri posameznikih z visokim tveganjem za okužbo. ▸ Az Egészségügyi Világszervezet a fertőzés magas kockázatának kitett személyek esetében más intézkedésekkel együtt a kolera elleni védőoltás alkalmazását ajánlja.
Cepivo lahko tudi prepreči pojav bolezni pri necepljenih otrocih, saj zmanjšuje število aktivno okuženih. ▸ A vakcina a nem beoltott gyermekek megbetegedését is megelőzheti azáltal, hogy csökkenti az aktívan fertőzött gyermekek számát.
Iznajdba široko učinkujočega cepiva je zato malo verjetna. ▸ Egy széles körben hatékony vakcina feltalálása ezért valószínűtlen.
Prva pošiljka naročenega cepiva proti gripi je večinoma pošla v trenutku. ▸ A influenza elleni vakcina első megrendelt szállítmánya többnyire azonnal elfogyott.
Pri 12 mesecih prejme namreč otrok prvi odmerek cepiva, naslednjega pa pred vstopom v šolo. ▸ A gyermek ugyanis 12 hónapos korában kapja meg az első adag oltóanyagot, a következőt pedig az iskola elkezdése előtt.
Povezane iztočnice: peroralno cepivo

2. sirarstvo (o snovi pri izdelavi sira) ▸ oltó, oltóanyag, oltókultúra

cēra -ae, f (gr. κηρός)

1. vosek: Varr. fr., Vitr., Col., Plin. idr., flavam modo pollice ceram mollibat O., ceras excudunt apes V. grade voščene celice, Persae mortuos cerā circumlitos condunt Ci., cerā circumfundere N. z voskom maziliti, fingere e cera Ci. delati podobe iz voska, cerata tabella cerā legitimā Ci. z... voskom prevlečena; vosek za zamaševanje: pices et pingues unguine cerae V., spoliata tegmine cerae rima patet O., aures occludere ceris Amm.

2. met.
a) voščena podoba, voščeno doprsje prednikov v atriju: dispositae per atria cerae O., exornent undique cerae atria Iuv.; prim.: cera illa (imaginarum) S.; kot voščeni kipec pri čaranju: haec ut cera liquescit V.
b) voščena pisalna plošča, voščena tablica: ex illis tabulis cerave recitare L., codicis extrema cera Ci. zadnja stran, quid prima secundo cera velit versu H. kaj stoji v drugi vrsti na prvi strani (namreč ime glavnega dediča), Caerite cerā digni H. (gl. Caere), primae duae cerae Suet. prvi dve strani, cerae ultimae Mart. oporoka. Rimljani so pisali na lesene, z voskom prevlečene tablice in v to voščeno plast začrtavali črke s kovinskim pisalom (stilus).
c) belo lepotilo: Pl., inducta candorem quaerere cera O. (prim. cērūssa).
č) voščeni pečat: cedo ceram et linum Pl., expressa in cera ex anulo imago alicuius Pl., in illo testimonio ceram esse Ci.

ceremónija ceremonia f

brez ceremonij sin ceremonia(s)

cerf-volant [sɛrvɔlɑ̃] masculin rogač (hrošč); papirnat zmaj

jouer avec des cerf-volants-cerf-volants igrati se s papirnatimi zmaji
lancer un cerf-volant spuščati (papirnatega) zmaja

cerk|ev [é] ženski spol (-ve …)

1. ustanova: die Kirche
prvotna/prva cerkev alte Kirche/Urkirche
zgodovina cerkve die Kirchengeschichte
zgodovina prve cerkve die Frühgeschichte der Kirche
ločitev cerkve in/od države die Trennung von Kirche und Staat
nasprotnik cerkve der Kirchengegner
izstop iz cerkve der Kirchenaustritt
die -kirche (deželna Landeskirche, državna Staatskirche, ljudska/z ljudstvom zrasla Volkskirche, nacionalna Nationalkirche, uradna Amtskirche)
podoben cerkvi kirchenähnlich
naklonjen cerkvi kirchenfreundlich
nenaklonjen cerkvi/sovražen do cerkve kirchenfeindlich
v cerkvi/znotraj cerkve innerkirchlich
preganjanje cerkve die Kirchenverfolgung
politika do cerkve die Kirchenpolitik
v politiki do cerkve kirchenpolitisch

2. verska skupnost: die Kirche; -kirche
anglikanska cerkev die Kirche von England
baptistična cerkev die Baptistenkirche
episkopalna cerkev die Episkopalkirche
evangeličanska cerkev evangelische Kirche
izpovedujoča cerkev bekennende Kirche
katoliška cerkev katholische Kirche
luteranska cerkev lutherische Kirche
reformirana cerkev reformierte Kirche
starokatoliška cerkev altkatholische Kirche
uniatska cerkev unierte Kirche
visoka cerkev die Hochkirche
vzhodna cerkev die Ostkirche
vzhodne cerkve orientalische Kirchen
zahodna cerkev die Westkirche
združena protestantska cerkev die Unionskirche
Svetovni svet cerkva der Weltkirchenrat
konferenca cerkva die Kirchenkonferenz
predsednik deželne cerkve der Landeskirchenpräsident
prestop v drugo cerkev der Kirchenübertritt

3. stavba: der Kirchenbau; die Kirche (barokizirana barockisierte, gotska gotische, novogotska neugotische, romanska romanische, predromanska vorromanische, starokrščanska altchristliche); -kirche (baročna Barockkirche, božjepotna Wallfahrtskirche, dvoranska Hallenkirche/Saalkirche, jamska Höhlenkirche, lastniška Eigentumskirche, lesena Stabkirche, mestna Stadtkirche, naslovna Titelkirche, obrambna Wehrkirche, opatijska Abteikirche, podružnična Filialkirche, samostanska Klosterkirche, s kupolo Kuppelkirche, vaška Dorfkirche, zaobljubna Votivkirche, župnijska Pfarrkirche)
patron cerkve der Kirchenpatron
cerkev svetega Petra/Pavla Peterskirche/Paulskirche
cerkev mati Mutterkirche
taborska cerkev die Kirchenburg, die Wehrkirche
gradnja cerkva der Kirchenbau
vodnik po cerkvah der Kirchenführer
oskrunitev cerkve die Kirchenschändung
koncert v cerkvi das Kirchenkonzert
tatvina v cerkvi der Kirchendiebstahl
hoditi v cerkev ein Kirchgänger sein

4.
figurativno imeti srečo kot pes v cerkvi ein Pechvogel sein

cerkev samostalnik
1. (verska zgradba) ▸ templom
2. (organizacija; skupnost) ▸ egyházSopomenke: Cerkev
Povezane iztočnice: Katoliška cerkev, Scientološka cerkev, Evangeličanska cerkev, Anglikanska cerkev, Pravoslavna cerkev, Rimskokatoliška cerkev, Rimokatoliška cerkev

cernuus¹ 3 (sor. s cerebrum) z glavo naprej nagnjen, prekopicujoč se, kozolce prevračajoč, strmoglavo padajoč: Luc. ap. Sil., Arn., (quadrupes) incumbit cernuus armo V. se prekopicne; subst. masc. kozolce prevračajoči glumač, skakač: Luc. ap. Non.

cērōma -ātis, n (gr. κήρωμα)

I.

1. voščeno mazilo, voskalo, s kakršnim so se mazali borilci, da je postala njihova koža spolzka: Sen. ph., Plin. (heterocl. abl. pl. ceromatis), Mart., Iuv.

2. met.
a) borišče: Sen. ph., Plin., Mart., Hier.

— II. ulje: Plin. Val. — Soobl. cērōma -ae, f: Arn.

certāmen -inis, n (certāre)

1. tekmovalni boj, tekmovalna borba, tekma, tekmovanje (fizično in psihično): ineunt certamina disci O. tekmo v metu diska, pedum certamine vicerat omnes O. v teku za stavo, biiugo certamine V. v dirki voz, navali certamine victor V. v veslarski tekmi, Teucris ponam certamina V. priredim tekmo, c. luctandi Q. rokoborba, c. musicum, gymnicum, equestre Suet.; pren. boj, borba, tekma, tekmovanje: Lucr., Pr., T. idr., honoris erat certamen Ci. ali c. dignitatis Ci. za čast, laboris et periculi L., c. conferendi (v prispevanju) L., certamina divitiarum H. pehanje za bogastvom, de principatu sibi cum eo certamen fore N. da se bo moral boriti za prvaštvo, de urbis possessione inter deos certamen fuit Ci., in certamen venire O. udeležiti se tekme, toda: in certamen virtutis venire Ci. s krepostjo meriti se v boju; olli certamine summo procumbunt (remis) V. z vso vnemo, ingenti certamine concitant remos Cu. kosajo se v veslanju = veslajo z vso silo.

2. voj. boj, bitka, spopad: Enn., Lucr., Q., Sil. idr., navale L., classicum Vell., in eius modi certamine pugnatum est C., fit proelium acri certamine Hirt., utrne se boj in oster spopad, certamine pugnae cognitus O., certamen inire L., c. tentare Cu.; occ. vojna sploh: Eutr., Fl., Iust.; pren. prepir, spor, razpor: divitiarum causā bella et certamina omnia inter homines sunt S., illa certamina animorum L. (o strankarskem boju), verborum lingaeque certamina L.; met.: certamen controversiae, quod Graece κρινόμενον dicitur Ci. sporna točka, ideo (Campania) Liberi cererisque certamen dicitur Fl. jabolko spora = vzrok prepira.

certify [sə́:tifai] prehodni glagol ➞ certificate²

certified check (od banke) potrjen ček
this is to certify that s tem potrjujemo, da
to certify under one's hand z lastnoročnim podpisom potrditi
I do hereby certify that s tem potrjujem, da

cērto

A) agg.

1. gotov, nedvoumen

2. jasen, očiten; resničen

3. prepričan:
esser certi dell'esistenza di Dio biti prepričan, da Bog obstaja
fare certo qcn. komu zagotoviti

B) m (le sing.) gotovo, gotovost

C) agg.

1. neki:
devo finire certi lavori dokončati moram nekaj poslov

2. slabš. neki, nekateri, določeni:
certe cose non si fanno nekaterih stvari ne kaže počenjati
certa gente bisogna evitarla nekaterih ljudi se izogibaj

3. nekaj (z nedoločno vrednostjo):
sentire un certo che nekaj čutiti
ha un certo non so che attrae ima nekaj, kar privlači

4. neki, nedoločena oseba:
ha telefonato un certo signor Rossi telefoniral je neki gospod Rossi

Č) pron. (v pl.) neki, nekateri:
certi dicono così nekateri trdijo tako

D) avv. gotovo, zares; seveda:
la cosa non finisce certo qui zadeva se gotovo ne bo s tem končala
verrai anche tu? - certo!, ma certo! prideš tudi ti? - seveda!

certō -āre -āvī -ātum (certus) pravzaprav odločiti (odločevati), od tod

1. bojevati se, boriti se: vi et armis Ci., utrum igitur utilius... armis cum hoste certare an venenis? Ci., c. de imperio cum populo romano Ci., c. de principatu armis T., proelio C., S., bello L., T., acie V.; v pass.: Romani sic habuere... cum Gallis pro salute, non pro gloria certari S., multo mutuoque certatum est sanguine Vell., die, quo Bedriaci certabatur T. ko se je bila odločilna bitka, multum certato pervicit T. po dolgotrajnem boju; pren.: cum scelere nobis certandum est Ci., aequitas certat cum iniquitate Ci.; pesn. trans.: certatus nobis orbis Sil. za katerega smo se bojevali.

2. pren.
a) z besedami se bojevati = prepirati se, pričkati se, prerekati se: verbis, oratione L., certatum est maledictis inter eos L., vilem certare ob hircum H., c. cum usuris fructibus praediorum Ci. z dohodki zemljišč; pesn. trans.: certata lite deorum Ambracia O. za katero so se bogovi prepirali.
b) pred sodiščem razpravljati, obravnavati, pravdati se: de sponsione certare, iure certare, suis legibus, iudicio aequo, de hereditate c. Ci., foro si res certabitur H., certandae multae dies advenit L. rok javne razprave o globi.
c) bojevati se, boriti se = kosati se, poganjati se za kaj, tekmovati, tekmujoč si prizadevati: c. cursu cum aequalibus S., vobiscum de amore rei publicae certant Ci., c. de virtute Cu., parsimoniā cum ultimis militum L., verrimus aequora certantibus remis V.; z dat.: solus tibi (s teboj) certat Amyntas V., certant cygnis ululae V., z inf.: Lucr., Sen. ph., Sil., Stat., Plin. iun., certat Phoebum superare canendo V., neque vincere certo V., hunc... turba Quiritium certat... tollere honoribus H., aequales certat superare legendo O., c. evadere Cu. — Dep. soobl. certor -āri -ātus sum: Hyg., It., Vulg.

certus 3 (cernere) (od)ločen, od tod

1. sklenjen, odločen: quando id certum atque obstinatum est L., opponere turmas... certa est sententia Turno V.; sicer le v zvezi certum est (alicui) z inf. = sklenjeno je: sibi certum esse a iudiciis causisque discedere Ci., certum est igni circumdare muros V., luce aggredi certum est Cu.; v zvezi s sopomenkami: certum est deliberatumque, quae ad causam pertinere arbitror, omnia dicere Ci., certum atque decretum est non dare signum L., z ACI: quorum virtuti belli fortuna pepercit, eorundem me libertati parcere certum est Enn. ap. Ci.; abs.: certumne est tibi? certum Pl.; occ. (enalaga) o osebah odločen, gotov, pripravljen: Aeneas certus... fluctus secabat V., nec sat certa diu, patriis an cederet armis Sil.; z inf.: illa certa mori V. pripravljena umreti, Caesar certus procul urbe degere T., c. fugere Plin. iun.; z gen.: certus fugae Plin. iun.; z gen. gerundii ali gerundivi: certus eundi V., O., c. desciscendi, relinquendae vitae T.

2. določen, odločen, ustanovljen, gotov: certus ac definitus locus Ci., certa dies (rok) Ca., N., V., L., Suet., certam diem observare Ci., fore in armis certo die Ci. na določeni dan, iudicium est pecuniae certae, arbitrium incertae Ci., certus locus, certa lex, certum tribunal, quo hoc reservetur Ci., certo tempore Ci., certo tempore anni Plin., ali subst. certo (sc. tempore) anni T., certum pretium finitumque tempus Suet., vectigal certum, quod stipendiarium dicitur Ci., res omnes certis et propriis vocabulis nominare Ci. s pravimi in značilnimi imeni, certus gradus Ci. odmerjen, po taktu, c. arbores Lucr., sunt certi denique fines H., linguae certa loquentes O. jasno, razločno; od tod occ. o osebah kot poudarjeni quidam = neki: hac lege dari vobis nihil, condonari certis hominibus omnia Ci., tudi v zvezi s quidam: certae quaedam dicendi leges Q.

3. gotov = zanesljiv, pravi, stalen, verodostojen, neizpodbiten
a) o osebah: Pl., Val. Fl., Sil., amicus Enn. ap. Ci., Ci., certum hominem mitteret N., unum ex hominibus certis, ex quibus omnia comperi, reperiebam Ci., c. accusator Ci., auctor N., Sen. tr., Q., T., certis auctoribus comperisse Ci., certissimus auctor V., certus enim promisit Apollo H. nelažni; kot subst. certī -ōrum, m zanesljivi ljudje: certos apud latera collocare S. ap. Serv., certos praeficere N., per litora certos dimittam V.
b) o abstr. in stvareh: Pr., Lucr., Tib. idr., fides H., O., Cu., Val. Fl., Plin. iun., spes Pl., H., O. trdno upanje, spes certissima Ci. ep., c. iudicium N., argumenta, testimonia certiora Ci., signum amoris certissimum Ci., c. receptus C., certiorem capessere fugam L., c. tempestas Ci. ep., ventus Auct. b. Afr., hasta V. ali sagitta H. ki gotovo zadene, manus Q. trdna, stanovitna, certo iactu tela exhaurire T., certissima vectigalia Ci., certis nominibus pecuniam debere Ci. v zavarovanih postavkah; subst. neutr. pl.: certa maris T. varna vožnja po morju.

4. gotov = dognan, očiten, poznan, nedvomen: patre certo nasci Ci. od zakonskega očeta, certior res Ci., intra parietes tuos hostem certissimum habes Ci., certissimus peculatus Ci., deûm certissima proles V., c. ius Q.; subst. neutr. pl.: certa amittimus, dum incerta petimus Pl., de quo dum certa dicam, breviter attendite Ci., incerta pro certis malle S., certa opperiri T. Pogosto neutr. certum (kot adj., subst. in adv.): quid ad haec Quinctius? sane nihil certum Ci., an certius quicquam obici potest? Ci., nihil invenies magis hoc certo certius Pl.; pogosto v reklih: certum est gotovo je, dognano je: Pl., satin' hoc certum est? certum Ter.; z odvisnim vprašanjem: certum est, quid e lege censoria debeant Ci., est certum, quid respondeam Ci., neque... certi quid esset, explorari poterat C., nihil certi est, cuius populi ea classis fuerit L. nič gotovega (trdnega) se ne ve; z ACI: Cu., Ulp. (Dig.); z de: cum de altero intellectu certum est, de altero dubium Q.; certum scire za gotovo (trdno) vedeti (= vedeti, da je kaj gotovo, vedeti kaj gotovega): senem quoad exspectatis vostrum? non certum scio Ter.; z de: Ter., de Oropo opinor, sed certum nescio Ci. ep.; z odvisnim vprašanjem: Ci. ep.; z ACI: Val. Max.; certum habere za gotovo (trdno) vedeti: Ci. ep., S., Q., Suet.; z odvisnim vprašanjem in obenem z de: Ci. ep., z ACI: certum habeo te imprudentiā labi L.; toda pro certo habere aliquid imeti kaj za gotovo; z acc., ACI ali odvisnim vprašanjem: Ci., Matius ap. Ci., L.; v pomenu za gotovo, za trdno tudi v zvezah: certum affirmare z ACI: L.; certum cognoscere: Auct. b. Alx.; certum comperire z ACI: Auct. b. Hisp.; certum inveniri non potest z odvisnim vprašanjem: C.; non certum traditur z odvisnim vprašanjem: L.; certum respondere: Ci.; pro certo scire z odvisnim vprašanjem: L.; pro certo negare aliquid: Ci.; pro certo putare aliquid: Matius in Ci. ep.; pro certo polliceri: pro certo polliceor hoc vobis atque confirmo me esse perfecturum Ci.; pro certo affirmare: quis enim rem tam veterem pro certo affirmet? L; pro certo dicere: nihil, quod pro certo dicere audeam Ci., nec enim hunc ipsum mundum pro certo rotundum esse dicitis Ci.; pro certo ponere aliquid: L.; pro certo creditur z NCI: pro certo creditur (Catilina)... vacuam domum scelestis nuptiis fecisse S.; pro certo esse: Q.; ad certum redigere na gotovo postaviti: si id ante dubium fuerit, legatorum... verba ad certum redegisse L., donec ad certum redigatur, vanusne hic timor noster fuerit an verus; certum ali certius facere alicui aliquid ali z odvisnim vprašanjem: razbistriti, pojasniti (pojasnjevati) komu kaj: Pl.; certum, adv. za gotovo, za trdno, zares: nondum enim certum constituerat Ci., quod mi obsit clare certumque locuto H., c. vigilans H. zares bdeč.

5. enalaga (o osebah) dobro vedoč, obveščen, prepričan o čem, v svesti si česa: num quid nunc es certior? Pl., certus incerta pericula lustret? O., hoc tamen ipso debueram scripto certior esse tuo O., certo certior contendit ad... domum Ap.; z objektnim gen.: certus consilii Sen. ph., T., eventūs, exitii, spei T., damnationis Suet.; z de: c. de sua genitura Suet.; z ACI: Gell., certi sumus perisse omnia Ci. ep.; od tod certiorem esse ex aliquo obveščen, uverjen biti po kom: quanta sit... Caesaris ira,... ex me certior esse potes O. moreš na meni spoznati; tako tudi: fac me, ut sim certus, an recte... Gell.; pesn. certum facere aliquem obvestiti (obveščati) koga o čem, naznaniti (naznanjati), sporočiti (sporočati) komu kaj: Pl., V., O.; z gen.: consilii sui O.; z odvisnim vprašanjem: face me certum, quid tibi sit Pl.; v klas. prozi le komp. certiōrem facere aliquem (v enakih pomenih), pass. certiōrem fierī: Pl, Ter., cum certum sciam faciam te paulo ante certiorem Ci. ep., praefectos certiores necessitatis suae fecit Cu.; z de: nos de Pilia et Aticca certiores faciet Ci. ep., de Germanorum discessu per exploratores certiores facti C.; z ACI: certiorem te faciunt P. Africanum Karthagine deleta simulacrum Dianae maioribus suis restituisse Ci., Haedui... Caesarem certiorem faciunt sese... non facile ab oppidis vim hostium prohibere C., per litteras certior factus provinciam Numidiam Mario datam S., litteris eum certiorem feci id agi, ut... N.; z odvisnim vprašanjem: eos Verres certiores facit, quid opus esset Ci., a quo factus Vibullius certior, quae res in Piceno gererentur C.; s finalnim stavkom: milites certiores facit, paulisper intermitterent proelium C. naroči vojakom, naj prekinejo bitko. — Od tod

I. adv. certē

1. gotovo, resnično, zares, nedvomno, brez dvoma: Pl., Ter., V., Cat., certe scio Ci. gotovo vem = gotovo je, da vem, si enim scit, certe illud eveniet, sin certe eveniet, nulla fortuna est Ci., addit haec, quae c. vera sunt Ci., certius explorare L., si reperire vocas amittere certius O.

2. (pritrjevalno) gotovo, v resnici, res: si licuit, sicuti c. licuit Ci., feciset c., si sine dedecore potuisset Ci., Apollinis signum ablatum c. non oportuit Ci. je bilo zares nepotrebno.

3. (v odgovorih) da, gotovo, zares, seveda, kajpada: vis in foro versata est? certe Ci., quid enim diceres? damnatum? certe non! Ci. num quisnam est vestrum? certe nemo! Ci.

4. (včasih omejevalno) saj vendar, vsaj, pač: speravi, etiam si honos noster vobis vilior fuisset, salutem c. caram futuram Ci., dies vere natalis aut c. salutaris C., tuae coniugis, bonae feminae, locupletis quidem c. pater Ci., difficile est de omnibus confirmare, sed tamen est c., quod respondeam Ci., c. ego S.

— II. adv. neutr. sg. certō (za)gotovo, nedvomno: certo comperi Ter., nihil ita exspectare quasi c. futurum Ci., certo certius nosse virum Eccl.; v potrjevalnih odgovorih: liberum ego te iussi abire? certo Pl. gotovo da; večinoma v reklu certō sciō za gotovo vem, za trdno vem: Pl., Ter., Ci., S. (prim. certe scio).

cērula -ae, f (demin. cēra) košček voska: c. miniata ali miniatula Ci. ep. rdeče črtalo, rdečilo, s katerim so starodavniki črtali napačna mesta v spisih, cerulas tuas miniatulas illas extimescebam Ci. ep. tvojega rdečega črtala = tvoje kritike.

cervārius 3 (cervus) jelenji: venenum Plin. strupeni sok neke rastl., s katerim so mazali puščice, lupus c. Plin. jelenji volk = ris (po drugih šakal).

cervelle [sɛrvɛl] féminin možgani (kot snov, kot jed), možganovina; figuré glava, razum, um

c'est une cervelle légère, évaporée to je lahkomiselnež, človek brez možganov
tête féminin sans cervelle lahkomiseln, nerazsoden človek
avoir une cervelle de lièvre biti pozabljiv, imeti slab spomin
brûler la cervelle à quelqu'un koga ubiti s strelom v glavo
se brûler la cervelle, se faire sauter la cervelle pognati si kroglo v glavo
se creuser la cervelle glavo si beliti
se mettre quelque chose dans la cervelle nekaj si v glavo vtepsti
rompre la cervelle à quelqu'un (figuré, familier) komu s hrupom glavo razbijati
cela me trotte dans la cervelle (familier) to mi hodi po glavi

cesar (pre)nehati; ugasniti, prestati; opustiti

cesar de correr nehati teči
en su empleo prenehati s službo(vanjem), pustiti službo
cesar los trabajos prenehati z delom
sin cesar neprestano
¡cesar fuego! (voj) ustaviti ogenj!

cesarjev pridevnik
(o vladarju) ▸ császár, császáréS pogodbo se je Bohemond strinjal, da bo postal cesarjev vazal in da bo branil cesarstvo, kadar bo to potrebno. ▸ A szerződésben Bohemond beleegyezett abba, hogy a császár hűbérese lesz, és szükség esetén megvédi a birodalmat.
Na tem položaju je podpiral cesarjeve interese in postal njegov ožji svetovalec. ▸ Ebben a pozícióban támogatta a császár érdekeit, és a legközelebbi tanácsadója lett.

cēssō -āre -āvī -ātum (frequ. glag. cēdere)

1. pravzaprav zaostajati, od tod obotavljati se, odlašati, odlagati, muditi se, kasneti: haud quaquam etiam cessant Ter. do zdaj še ne izostajajo, do zdaj še ne morejo biti tu, nisi forte ego vobis... cessare nunc videor, cum bella non gero Ci., strenuus homo et numquam cessans Cu., quodsi cessas aut strenuus anteis, nec tardum opperior nec praecedentibus insto H., et properare loco et cessare H., cessans morbus H. dolgotrajna, quid tua fulmina cessant? O., cessata tempora O., Sil. zamujeni čas; brezos.: Ter., quia ab hoste est cessatum L., nec cessatum est ab his Cu.; z notranjim objektom: quidquid (kolikor časa) apud durae cessatum est moenia Troiae V. Skladi: z in in abl.: nunquam cessare in studio suo Ci. popustiti, odnehati, quod nunc cessatum in officio est L., in iis cessat ira deae L. izostaja, c. in excolenda gloria Cu.; s samim abl.: muliebri audaciā c. L. premalo... drznosti kazati; pesn.: z in in acc.: cessas in vota precesque...? V. kasniš z obljubami in prošnjami...?; z inf.: ego hinc migrare cesso Pl., quid cessat hic dare praecepta? Ci., quid cessatis regis inimicum occidere? Cu.; pogosto kot poziv: cur cessas? quid cessas? quid cessatis? ali samo cessas? Ter., Tib., Cu., Sen. ph. zakaj se obotavljaš (obotavljate)? pojdite vendar! pojdite že! cessas alloqui? Ter. nagovori ga vendar! quid mori cessas? umri vendar! umri že! occ. jur. zamuditi, izostati = ne priti ob pravem času na sodišče: Dig., culpāne quis an aliqua necessitate cessasset Suet.

2. odnehati, prenehati, popustiti (popuščati) v čem, mirovati za nekaj časa: ne cessaret per hibernorum tempus L., quia oculorum cessabat usus Cu., cessantibus luminibus Front., quod earum fiduciā cultura agrorum cessaret Suet., repentina morte consulis cessans honor Suet. izpraznjena častna služba; z a(b): non die umquam cessaverunt ab opere L., nullum tempus cessabat a novae cladis spectaculo L. ni bil brez..., nullus dies cessat ab aliqua re Suet. ne mine dan brez...; pogosto v pass. brezos.: nihil c essatum est ab apparatu operum L., nec cessatum ab armis est neque naviter pugnatum L., si a privilegiis parentum cessaretur T.; (redko) z abl. gerundii: c. loquendo It. nehati govoriti, z inf.: non cessat detrahere Ci. neprenehoma znižuje, non cessavit criminari Suet. neprenehoma je dolžil, non (nec) cessare s quoad = ne mirovati, dokler ne: nec cessasse, quoad omnem regiae stirpis subolem deleret Iust.; v pass. s quin: nec cessatum... est, quin... invicem se trucidarent Iust.; occ. biti brezposeln, praznovati, počivati, mirovati: cur tam multos deos nihil agere et cessare patitur? Ci., si quid cessare potes, requiesce sub umbra V., cessabimus unā Pr. hočemo skupaj praznovati, cessatum ducere curam H. poslati počivat = uspavati, utešiti, haud tanto cessabit discrimine rerum V. (o Junoni), cessant pedes Ph., desertis cessant sacraria lucis Pr., cessasse Letoidos aras O. so bili brez žrtev, grave suspenso vomere cesset opus Tib.; pesn. z dat.: tua non aetas umquam cessavit amori Pr. se je neprestano vdajala ljubezni; (o poljih) počivati, v prahi pustiti: Lucan., tonsas cessare novales V., c. in annum tertium Plin., cessata arva O.; (o denarju) ne(po)rabljen ležati: G. (Dig.); (o razmerah, poseb. jur. o zakonih, sodbah, odredbah idr.) ne veljati, ne spoštovati se, ne izvajati se, odpasti (odpadati): cessat ergo sacrorum haec ratio (vzrok) Arn., cessat actio iniuriarum, cautio, edictum, poena edicti, arbitrium iudicis, legatum, revocatio Icti.; subst. pt. pr. cessantium partes Paul. (Dig.) deleži odpadajočih volilojemalcev.