Franja

milanska rižota stalna zveza
kulinarika (jed) ▸ milánói rizottó
Sopomenke: rižota po milansko

milánsko adv.
po milansko alla milanese

milenij samostalnik
1. (časovno obdobje) ▸ millennium, évezredŽe v stari Grčiji, dva in pol milenija nazaj, smo imeli situacijo, ko se se majhne mestne državice nenehno bojevale. ▸ Már az ókori Görögországban, két és fél évezreddel ezelőtt is volt olyan helyzet, amikor a kis városállamok folyton háborúztak egymással.

2. neštevno (prelom tisočletja) ▸ millennium, ezredforduló
Poročanje medijev o mileniju je ljudi odvrnilo od tega, da bi ga dočakali v tujini, zato so raje ostali doma. ▸ A média ezredfordulóról szóló tudósítása eltérítette az embereket attól, hogy külföldön várják be az ezeredfordulót, ezért inkább otthon maradtak.

3. neštevno, religija (obdobje vladanja Kristusa) ▸ millenarizmus, millennium
Velik del milenarizma ima svoje korenine v judovskem pričakovanju prihoda Mesije. Svoje ime ima po zgodnjekrščanskem pričakovanju Kristusovega drugega prihoda, ki mu bo sledil milenij, tisočletno kraljestvo miru. ▸ A millenarizmus nagy részt a zsidó vallás messiásvárásában gyökerezik. Nevét a korai kereszténység idejében Krisztus második eljövetelének a várásáról kapta, amit a millennium, az ezeréves béke királysága követ.

Mīlētus -ī (Μίλητος) Milét

I. m oče Kavna in Biblide (Byblis, legendarni ustanovitelj mesta Mileta: O. —

II. f

1. staro trgovsko mesto v Kariji, sloveče po čebelarstvu, ovčarstvu in volnarstvu, Talesov rojstni kraj: Ter., Ci., L., Mart., Mel., Plin., Ap., Amm. idr. — Od tod adj. Mīlēsius 3 (Μιλήσιος) milétski: Ter., Varr. Fr., Val. Max., Lact. idr., populus Ci., deus (= Apolon, ki je imel v Miletu svetišče in preročišče) Ap., vellera V., Milesium (sc. alcyoneum) Plin., lana Plin., Aug., Col., crimina O. objestni, opolzki spisi (romani), ki so najprej izhajali v Miletu (= miletske zgodbe), Milesio sermone varias fabulas conserere Ap.; subst.
a) Mīlēsius -iī, m Milétčan, Milézijec: Ter., Varr., Thales Pl., Ci.; pogosto pl. Mīlēsiī -ōrum, m Milétčani, Milézijci, preb. Mileta: Ci., L., Mel., Plin.
b) Mīlēsia -ae, f (sc. urbs) = Miletus: Milesiae conditor Ap.
c) Mīlēsiae -ārum, f (sc. fabulae) milétske zgodbe (pripovedke), opolzki romani (gl. zgoraj Mīlēsia crimina): M., Tert., Hier.
d) Mīlētis -idis, acc. -ida, f α) milétska: urbs O. mesto Tomi, kolonija mesta Mileta. β) patron. Milétida = Miletova hči Biblida: O.

2. (Μίλατος) mesto na severovzhodni obali Krete, baje matično mesto karijskega Mileta: Plin.

3. izginulo mesto v Eoliji ob Idi: Plin.

militaire [-tɛr] adjectif vojaški; vojni; masculin vojak, vojaška oseba; familier vojaščina, vojaška služba, vojaki

dans le militaire pri vojakib
militaire de carrière poklicni vojak
administration féminin militaire vojaška uprava
autorités féminin pluriel militaires vojaške oblasti
aviation féminin, marine féminin militaire vojno letalstvo, vojna mornarica
cercle masculin militaire vojaški krožek, kazino
circonscrintion féminin militaire vojaško okrožje
code masculin (pénal) militaire vojaški kazenski zakonik
coup masculin d'Etat militaire vojaški državni udar
école féminin militaire vojaška šola, kadetnica
exécution féminin militaire ustrelitev po naglem sodu
fonctionnaire masculin militaire vojaški uradnik
gouvernement masculin militaire vojaška vlada
heure féminin militaire vojaška točnost, točna ura
honneurs masculin pluriel militaires vojaške časti
instruction féminin (pré)militaire (pred)vojaška vzgoja
justice féminin militaire vojaško sodišče
marche féminin, musique féminin militaire vojaška koračnica, godba
décoration féminin, médaille féminin militaire vojaško odlikovanje
port masculin militaire vojno pristanišče
service masculin militaire vojaška služba

militairement [-tɛrmɑ̃] adverbe vojaško, z vojaško silo, ostrostjo, točnostjo

exécuter militairement ustreliti po naglem sodu
occuper militairement vojaško zasesti, okupirati

militare²

A) agg. vojaški, vojen:
base militare vojna baza
servizio militare vojaška služba
tribunale militare vojaško sodišče
esattezza militare skrajna natančnost
alla militare po vojaško

B) m vojak, vojaška oseba:
militare di truppa navadni vojak
fare il militare služiti vojsko

mīlitāris -e, adv. mīlitāriter (mīles) vojaški, bojevniški, vojni, bojni: Ca. ap. Gell., Col., Suet., Tert. idr., licentia, ornatus, tribunus, signa Ci., mos L., equus S. ali equi N. bojni, scuta T., arma S. orožje redne vojske, gradus Pl. korak, pueri Pl. vojaški (častniški) sinovi, sinovi vojakov (častnikov), genus L. vojaki, vir (homo, iuvenis) L. v vojni izkušen (izurjen) mož (mlad mož), izvrsten (vrl) vojak ali bojevnik, homines militares S., Daunias H. bojevita, res militaris C. vojaštvo, vojne (vojaške) zadeve, aetas T. vojaščini zavezana, vojaški službi podvržena starost (od 17. do 46. leta), via T. vojna ali velika cesta, herba Plin. za rane dobra, ranam blagodejna (najbrž = millefolium), funere militari humari N. z vojaškimi častmi, militariter gravis oratio L., militariter loqui T. po vojaško = kratko in jedrnato, tecta sibi militariter aedificare L., exornatus armatusque militariter Ap.; subst. mīlitārēs -ium, m vojaki, bojevniki: periti Cu., T., Q. — Soobl. mīlitārius 3: quin hinc metimur gradibus militariis? Pl.

militarmente avv. vojaško (tudi pren.):
occupare militarmente un paese vojaško zasesti deželo
educare militarmente qcn. vzgajati koga po vojaško, z vojaško disciplino

mīlitia -ae, f (mīles)

1. vojaška, vojna (bojna) služba, vojaščina: H., Col., Plin., Lucr., Vell., militiae munus C., vacatio militiae C. oprostitev od vojaščine, militiae disciplina Ci., in militiae disciplinam proficisci Ci. v šolo vojaške službe, militiae magna scientia S., trium et viginti annorum militia durissima L., sub te tolerare magistro militiam et grave Martis opus V.; pl. militiae Tib. razne vrste vojaške službe; occ. stopnja v vojaški službi, častniška stopnja, častniško mesto, čin: equestres militias ita ordinavit, ut post cohortem alam, post alam tribunatum legionis daret Suet., liberto meo militiam do Aug; tudi služba dvornega upravnika na cesarskem dvoru (prim. mīles 2. c): militiae gradu evectum pietas principis extulit Prud.; metaf. služba, posel: haec mea (sc. poetae) militia est O., haec urbana militia respondendi, scribendi, cavendi Ci., conturbernium muliebris militiae Ci.; poseb. ljubezenska služba: Pl., militiam Veneris blandis patiare sub armis Pr., late signa feret militiae tuae (sc. Veneris) H.

2. meton.
a) vojna ali vojska = bojevanje, vojskovanje, vojni pohod, vojaški spopad: Vell., militiae magister L. vojskovodja, m. adversus Graecos Iust.; poseb. pogosto v loc. v zvezah domi militiaeque Ci. idr. ali militiaeque domique L. ali et domi et militiae Ci. ali militiae et domi Ter. doma in na vojski, v miru in vojni; redkeje sam loc.: plerosque militia (po nekaterih izdajah militiae) paucos famā cognitos, accire et ambiundo cogere homines emeritis stipendiis se cum proficisci S.
b) vojaki, vojaštvo, vojska: Val. Max., militiam (milites) cogere L., hic pars militiae, dux ille erat ducum O. je spadal k vojakom … k poveljnikom, cum omni militiā interfici Iust.

Opomba: Star. gen. sg. militiai: Lucr.

milk¹ [milk] samostalnik
mleko
botanika mleček
mineralogija motnost (v diamantu)

this accouuts for the milk in the cocoanut to objasni zadevo
figurativno milk for babes literarna plaža
there's no use crying over spilt milk po toči zvoniti je prepozno
what's flurried your milk? kaj te je tako razburilo?
milk and honey med in mleko, obilje
the milk of human kindness človeška dobrota
new milk sveže mleko
skim milk posneto mleko
whole milk neposneto mleko

mīlle (mīle), num. indecl., pl. mīlia -ium, n (domnevno iz *smī-g̑hsli ena tisočina; smī je star f. k deblu *sem- (prim. lat. semel in simplex, gr. μία), *ghslī tisoč = skr. sa-hasram (iz *g̑heslom) = at. χίλιοι, jon. χείλιοι, dor. χήλιοι, tes. in lezboško χέλλιοι)

1. tisoč; prvotno subst., povezan z gen.: mille drachumarum, nummûm, mille modiûm, annorum Pl., mille hominum Ci., mille militum N., poseb. mille passuum Pl., Ci., L. idr. tisoč korakov = rim. milja (približno = 1,5 km; 5 rim. milj = 1 nemška ali zemljepisna milja); pogosto mille (milia) brez gen. passuum: Ci., L., Fl., aberat mons fere milia viginti S.; pl. milia se vedno veže z gen.: milia frumenti H. ali multa milia frumenti Sen. ph. več tisoč mernikov žita, viginti milia peditum, quattuor equitum L., duo milia hominum Ci.; sg. mille pa se sklada s subst. kot kak adj. indecl. (analogno po drugih števnikih): mille … delegerunt equites L., mille et quingentis passibus abesse C., bis mille equos H. Včasih distributivno: in milia aeris asses singulos L., milia talentum per XII annos L.

2. sinekdoha tisoč = sl. sto (in sto) = premnogi, prav veliko (njih), nešteti: Plin., Plin. iun., Amm., mille pro uno Caesones L., temptat mille modis H., mille trahens adverso sole colores (sc. Iris) V., milia crabronum coëunt O.

Opomba: Star. obl. meile, meilia, abl. sg. mīllī in mīllei Luc. ap. Gell.

Milo² -ōnis, m Mílon, priimek Anijevega plemena. Poseb. znan je T. Annius Milo Papinianus Tit Anij Milon Papinijan, sin Gaja Papija Celza in Anije, hčere Gaja Anija Milona, je posinovil svojega vnuka; Sulov zet, l. 57 tr. pl. s Publijem Klodijem, s katerim se je pozneje sprl in ga ubil v pouličnem spopadu l. 52. Bil je obtožen umora, zato je moral oditi v pregnanstvo v Masilijo, čeprav ga je njegov prijatelj Ciceron zagovarjal v znanem govoru Pro Milone. Po vrnitvi (vrnil se je brez Cezarjevega dovoljenja, torej na svojo roko) je začel kot vodja razbojniških tolp v Kampaniji sovražno delovati proti Rimljanom; v enem od tovrstnih spopadov je bil tudi ubit: Ci., C., Varr. ap. Gell., Lucan. — Od tod adj. Milōniānus 3 Milónov, milónski: tempora Balbus ap. Ci., V.; subst. Milōniāna -ae, f (sc. oratio) Ciceronov govor za Milóna: Ci., M.

Milō¹ (Milōn) -ōnis, m (Μίλων) Mílon

1. iz Krotona, atlet, znan po svoji moči in ješčnosti, ki je z golo roko ubil bika, ga odnesel na ramah in pojedel v enem dnevu: Ci., O., Plin., Val. Max., Gell.

2. tiran v elidski Pizi: O.

mílost grace, mercy; pity; pardon; (prizanašaje) quarter; (naklonjenost) favour, benevolence

brez mílosti without mercy
Vaša mílost! Your Grace!, Your Honour!, Your Lordship!, Your Worship!
po božji mílosti by the grace of God
mílost! (prizanesite mi)! have a heart!, spare me!
prositi za mílost to cry for mercy, to sue for mercy
biti izročen, prepuščen mílosti in nemilosti koga to be left at the tender mercy of, to be at the mercy of
izkazati mílost to show mercy
biti v mílosti pri kom to be (ali to stand) high in someone's favour, to enjoy someone's favour, to be in favour with someone
prositi za mílost to ask (ali to plead) for mercy
predati se na mílost in nemilost to surrender unconditionally, to surrender at discretion
prepustiti se komu na mílost in nemilost to throw oneself on someone's mercy
živeti od mílosti koga drugega to live at another's mercy
živeti od tuje mílosti to be dependent on other people's help for one's livelihood
vojak je prosil za mílost the soldier asked (ali called, cried) for quarter

mílost grâce ženski spol , clémence ženski spol , pitié ženski spol , miséricorde ženski spol , faveur(s) ženski spol (množine)

Vaša milost Votre Grâce, monseigneur
po milosti božji par la grâce de Dieu
biti v milosti pri kom être en faveur auprés de quelqu'un, être dans les bonnes grâces de quelqu'un
biti na milost in nemilost izročen komu être à la merci de quelqu'un
prositi za milost demander grâce

mílost gracia f ; merced f ; misericordia f ; piedad f , clemencia f ; favor m

milost! ¡piedad!; ¡misericordia!
Vaša milost vuestra merced
po božji milosti por la gracia de Dios
biti v milosti pri kom estar en gracia cerca de alg
predati se na milost in nemilost komu entregarse a la merced de alg, voj rendirse incondicionalmente
priti v milost pri kom caer en gracia a alg
prositi za milost pedir misericordia

Milyas -adis, acc. -ada, f (Μιλυάς) Miliáda, okraj Velike Frigije, imenovan po preb., ki so se imenovali οἱ Μιλυαί: L. Enako Commūne Milyadum miliádska občina: Ci.

minātiō -ōnis, f (minārī) grozênje, pretênje, grožnja, pretnja: quae illaec est minatio Pl. (po novejših izdajah quae illaec eminatiost nam?), colliguntur a Graecis alia nonnulla, execrationes, admirationes, minationes Ci., non iniuriis atque imperiosis minationibus confutare Tiro ap. Gell., litium Aug. grozenje s pravdo.