Franja

refine [rifáin] prehodni glagol & neprehodni glagol
čistiti (se), prečistiti (se), rafinirati (se), požlahtniti (se); ugladiti (se), stanjšati (se); izboljšati (se); postati čist, bister; modrovati, tuhtati (on, upon o)

to refine one's style ugladiti, izboljšati svoj slog
to refine on (upon) izpopolniti do podrobnosti, dlakocepiti, tuhtati o
to refine upon an invention (še) naprej razvijati iznajdbo

réfléchir [-šir] verbe transitif, physique odbijati, odsevati; figuré izžarevati; verbe intransitif, figuré premišljevati, pomisliti (à, sur quelque chose na kaj, o čem)

le miroir réfléchit l'image de l'objet zrcalo odseva sliko predmeta
réfléchir mûrement sur quelque chose zrelo premisliti kaj, o čem
se réfléchir odsevati, zrcaliti se (dans v)
après avoir mûrement réfléchi po zrelem premisleku
réfléchissez mûrement! dobro (si) premislite!
je réfléchirai, je demande à réfléchir bom (še) premislil
agir sans réfléchir ravnati, delati brez premisleka
les arbres se réfléchissent dans l'eau tranquille drevesa se zrcalijo v mirni vodi

reflect [riflékt]

1. prehodni glagol
odsevati, odbijati (svetlobo, zvok, toploto), reflektirati; (o zrcalu) odražati, zrcaliti; metati (npr. krivdo, dobro ali slabo luč, madež itd.) (on s.o. na koga)
biti v čast (sramoto); ukriviti, nazaj zviti, upogniti; premisliti, razmisliti, premišljevati (o čem)

to be reflected in zrcaliti se v
the book reflects the ideas of the century v knjigi se zrcaljo ideje stoletja
his grief is reflected in the music he wrote at that time njegova globoka žalost se zrcali, se odraža v glasbi, ki jo je tedaj komponiral
to shine with reflected light figurativno sijati v slavi koga drugega

2. neprehodni glagol
premišljevati, premisliti; odbijati se, odražati se; neugodno se izraziti, prezirljivo (škodljivo) govoriti (upon o)

to reflect credit on s.o. čast delati komu
to reflect on imeti slab učinek, slabe posledice za, metati slabo luč na, kopičiti očitke na
she reflected on my conduct grajala je (imela je pripombe za) moje vedenje
his failure would reflect on us njegov neuspeh bi imel posledice tudi za nas
their behaviour reflects on their upbringing njihovo vedenje meče slabo luč na njihovo vzgojo
this reflects none too favourably on them to jih ne kaže v dobri luči

reflection [riflékšən] samostalnik (zlasti)
fizika odsev, odraz, odboj, odbijanje (svetlobe, toplote, barve itd.)
figurativno posledica, vpliv
fiziologija refleks, refleksna kretnja; refleksija, premišljevanje, razmišljanje; misel, modra beseda; presoja; obdolžitev, očitek, neugodna sodba, graja (on zaradi, gledé)
slaba luč, sramota

on (serious) reflection po (resnem, zrelem) premisleku, če vse prav premislimo
angle of reflection odbojni kot
to be a reflection on s.th. slabo luč metati na kaj
to cast reflections upon s.o.'s character neugodno se izraziti o značaju kake osebe
this matter needs reflection to zadevo (stvar) je treba dobro premisliti
to see one's reflection in a glass, in the water videti svoj odsev v zrcalu, v vodi

reflektieren Strahlen, Wellen: odbijati odbiti; reflektieren auf etwas reflektirati na, biti zainteresiran za; reflektieren über etwas tehtati kaj, razmišljati o

réflexion [reflɛksjɔ̃] féminin, physique odbijanje, odsev, zrcaljenje; premišljanje, premislek; opazka

réflexion des ondes sonores odboj zvočnib valov
à lc réflexion če tako premislimo o tem
sans réflexion brez premisleka, nepremišljeno
(toute) réflexion faite po zrelem premisleku
cela mérite réflexion to bi bilo treba premisliti

re-fluō -ēre -flūxī -flūxum (re in fluere) nazaj teči, odteči (odtekati), razli(va)ti se, prekipe(va)ti: pelagus affluens ac refluens Mel., Maeandros ambiguo lapsu refluitque fluitque O., Nilus refluit campis (s polj) V., refluunt obstructi stragibus amnes Lucan., refluens Padus Val. Fl. udarjajoč (razlivajoč se, prelivajoč se) čez bregove; med.: pridie reflui Plin. (o plimi).

refrain [rəfrɛ̃] masculin refren; pripev, ponavljanje besed ali stavkov, verzov; enolično petje; figuré besede, ideje, ki se neprestano vračajo

chanson féminin à refrain pesem z refrenom
changez de refrain! govorite o čem drugem!

refrīgēscentia -ae, f (refrīgēscere) krepčanje, krepitev, (o)krepčilo, poživljanje, poživitev: Tert. (o spanju).

re-frīgēscō -ere -frīxī (incoh. k frīgēre)

1. (zopet, znova, spet) ohladiti (ohlajati, ohlajevati) se, (s)hladiti (shlajevati) se, razhladiti se, omrzniti: Ca., Col., Lucr., Cels. idr., cor vulnere laesum corpore cum toto refrixit O., massa in fornacem coniecta concaluit, in aquam demissa refrixit Sen. ph.

2. klas. le metaf. ohladiti (ohlajati, ohlajevati) se, (s)hladiti (shlajevati) se, (o)mrzleti, (o)mrtveti, o(b)nemoči (obnemagati, onemagati), zasta(ja)ti, (o)slabeti, (o)pešati: res refrixerit Ter., amor non refrixit Plin. iun., refrigescit caritas multorum Eccl., illud crimen caluit re recenti; nunc in causa refrixit Ci., belli apparatus refrigescere Ci., sortes plane refrixerunt Ci. so se povsem umaknile iz rabe, so popolnoma pozabljene, Scaurus refrixerat Ci. ni se mogel nadejati, da bo izvoljen, o njem ni bilo več govora (kar zadeva izvolitev), cum Romae a iudiciis forum refrixerit Ci. ko v Rimu na Forumu ne bo več takega besnenja na sodiščih.

Opomba: Vulg. pf. tudi refrīguī: Aug.; refriguerit: Marc.

refroidir [rəfrwadir] verbe transitif ohladiti; figuré zmanjšati (navdušenje), vzeti pogum; populaire ubiti; verbe intransitif postati hladnejši, ohladiti se

se refroidir o, shladiti se; médecine prehladiti se
laisser refroidir un moteur pustiti, da se motor ohladi
laisser refroidir de l'eau bouillante ohladiti krop
(figuré, familier)

laisser refroidir quelque chose čakati, ne se ukvarjati s čim
faire refroidir un plat ohladiti jed
le temps s'est refroidi vreme se je ohladilo

re-fulgeō -ēre -fulsī (—) (re in fulgēre)

1. odsevati, odsvitati, odbleskavati, svetlo (bleščeče) (za)sijati, (za)svetiti se: Cu. idr., nubes solis inardescit radiis longeque refulget V., arma refulgentia L., stella refulsit H., Iovis tutela refulgens H. (o Jupitru kot zvezdi, ki daje ugodno znamenje, če sije ob rojstvu otroka), Canis stellarum luce refulget Ci. poet., Syrtitides … e melleo colore croco refulgentes Plin., Aeneas clara in luce refulsit V., Venus rosea cervice refulsit V.

2. pren. svetlo (bleščeče, sijajno) (za)sijati, (po)sijati, (za)bleščati se, (za)blesteti se, posvetiti se, zasvetiti se, svetiti se, odsevati: splendida a docto fama refulget avo Pr., refulsit certa spes Vell., non tibi divitiae … refulserunt Sen. ph., in quibus (sc. luminibus artis) primus refulsit Apollodorus Plin.

rēgālis -e (rēx)

1. kraljevski, kraljev, kralju pristoječ, knežji: L., H., Iust. idr., regale nomen Ci., regalis potestas Ci., regalis purpura Ci. fr., sedes (prestol) Aug., virgo O. kraljična, dedimus scriptum regale cothurnis O., carmen regale O. ki razpravlja o kraljih; komp. (predklas.): regum rex regalior Pl.; subst.
a) rēgālēs -ium, m kraljiči, kraljeviči, princi: Amm.
b) rēgālia -ium, n kraljevi sedež, kraljeva stolica, kraljeva rezidenca: Cass.; pren.: animae regalia in capite constituta Cael.

2. metaf. kraljev, kraljevski, knežji = kralju pristoječ, kralja vreden: V., H. idr., ornatus, sententia Ci., sapientiam regalem quaerere Ci., nihil tam regale quam studium agri colendi Ci., regalem animum in se esse Ci., impendia Plin. — Od tod adv. rēgāliter

1. (po) kraljevsko, kralju pristoječe, krasno, sijajno: Amm., regaliter sacrificium conficere L., postea vero regalius et competentius initiabatur Iul. Val.

2. pesn. (v negativnem pomenu) = oblastno, oblastniško, ukazovalno, zapovedljivo, (po) trinoško (tiransko): precibusque minas regaliter addit O., regaliter turgidus Amm.

regenerativna termična oksidacija stalna zveza
kemija (o sežigu odpadnih plinov) ▸ regeneratív termikus oxidáció

rēgīna -ae, f (rēx)

1. kraljica kot vladarica: Pl., Ci., S. fr. idr., regina Dido V., Berenice Q., Capitolio regina (sc. Cleopatra) ruinas parabat H., regina Bithynica (sarkast. o Cezarju kot ljubimcu bitinijskega kralja Nikomeda) Bibulus ap. Suet.; kot kraljeva ali cesarjeva soproga: Iust., Val. Max., Plin., Amm., Cod. I.; kot soproga svečenika, imenovanega rex sacrificulus P. F., s celim izrazom: regina sacrorum Macr.; kot pridevek boginj: Sen. tr. idr., regina Iuno Pl., Ci., V., Calliope H.; metaf.: iustitia omnium regina virtutum Ci., regina pecunia H. (prim. sl. preg.: „denar sveta vladar“).

2. occ.
a) kraljeva hči, kraljična, princesa: Stat., Val. Fl. idr., reginae (sc. Ariadne) miseratus amorem V., regina sacerdos V. kraljica svečenica, virgines reginae Cu., Colchorum regina O. = Medeja; pl. reginae o ženskem delu Darejeve rodbine: Cu.
b) o imenitnih ženah gospa, gospodarica: Pl., Ter.
c) prvakinja, voditeljica, vodnica: chori Stat., Appia longarum regina viarum Stat., omnium regina rerum oratio Pac. fr.

registre [rəžistrə] masculin register; vpisnik; seznam; orgelski register

registre dc l'état civil matični register, matična knjiga
registre foncier zemljiška knjiga
registre d'inventaire seznam inventarja
registre des naissances, des mariages, des décès (ali: mortuaire) register rojstev, porok, smrti
registre pénal kazenski register
registre des plaintes, des réclamations knjiga pritožb
registre des voyageurs knjiga, register potnikov, tujcev
registre maritime seznam vseh ladij
il est sur mes registres zapomnil si ga bom
inscrire, mettre sur un registre vpisati v register
tenir registre de quelque chose voditi knjigo o čem
je tiens registre de tout jaz si vse zapomnim, meni nične uide

rēgius 3, adv. -ē (rēx)

1. kraljevski, kraljev: S., H., Cu. idr., erat regia dignitate N., regium genus Ci., nomen Ci., L., potestas C., dominatus, insignia Ci., civitas Ci. samovlada, samovladje, monarhija, virgo O. kraljična, ales O. (v orlu kot Jupitrovi ptici); occ.: exercitus regius N. kraljeva vojska = vojska perzijskega kralja, bellum regium Ci. s kraljem ali s kraljema (Mitridatom in Tigranom), anni Ci. vladanja rimskih kraljev; pesn.: regia lympha Tib. (ker so jo pili perzijski kralji).

2. kraljevski = kraljem pristoječ, kralju primeren (ustrezen, spodoben), kralja dostojen, kralja vreden: L. idr., regia res scelus est O., tibi regium videtur ita vivere Ci., regia res est succurrere lapsis O., multa regia sunt in Deiotaro Ci. veliko kraljevskih lastnosti.

3. krasen, sijajen, odličen, imeniten, slaven, dičen, razkošen, bleščeč, bleščav: forma Pl., moles (zgradbe) H., comitatu regio atque ornatu Ci., apparatu regio uti N., charta Cat., morbus H., Cels. idr. zlatenica (ker so jo baje zdravili z izbranimi zdravili, z veselostjo ipd.), stella Plin. kraljev(sk)a zvezda (velika svetla zvezda v ozvezdju Lev, zdaj imenovana Regulus), regie accubare Pl. kakor kralj, regie polita aedificia Varr.

4. gospodovalen, oblasten, gospostven, gosposki, samovoljen, zapovedljiv, ukazovalen, despotski, trinoški, samodržen, tiranski: superbum istud et regium, nisi … Plin. iun., regios spiritus reprimere N. despotsko ošabnost, crudeliter et regie factum esse dicunt Ci., regie seu potius tyrannice Ci. — Od tod subst.

1. rēgiī -ōrum, m
a) kraljeva vojska, kraljeve enote, kraljevci: L., multis milibus regiorum interfectis N.
b) kraljevi satrapi, dvorjani(ki): fama ad regios perlata N.

2. rēgia -ae, f
a) (sc. domus) kraljevski dvor (dvorec), kraljevi grad, kraljeva palača, prestolno (glavno) mesto, prestolnica: Ci., C. idr., qui regiam tuebantur N. dvorna telesna straža, regia Ditis, Solis O., caeli V. nebeški grad, quid Croesi regia, Sardis? H.; pesn. o Kakovi duplini (votlini) in Evandrovi koči: V.; occ. stari grad v Rimu, ki ga je zgradil Numa ob „sveti cesti“ (via sacra) nedaleč od Vestinega svetišča: Ci., hic locus exiguus, qui sustinet atria Vestae, erat regia Numae O.; od tod atrium regium L. svod, dvorana tega dvora.
b) kraljev (kraljev(sk)i) šotor v taboru: L., Cu.
c) meton. dvor = kraljev(sk)a rodbina: L.; pa tudi = vladar in dvorjani: T., Petr. poet.
d) čisto lat. izraz za basilica (gr. βασιλική) = svod (svodovi), dvorana, javno poslopje z dvema stebrenikoma, stebrišče: Suet., Stat.
e) bot. čisto lat. izraz za rastl. basilisca: Ap. h.
f) sc. (potestas) = gr. βασιλεία kraljev(sk)a vlada, kraljev(sk)a oblast, kraljevanje: regia Persica Cu.; metaf.: gregis regia cui cessit Val. Fl. (o biku).

réglementation [-mɑ̃tasjɔ̃] féminin zakonska ureditev, uredba; reglementacija; določitev, ureditev predpisov

réglementation des changes, des devises predpisi, uredba o prometu z devizami
réglementation de la circulation predpisi o prometu
réglementation du travail uredba, predpisi o delovnem razmerju

rēgnātor -ōris, m (rēgnāre) kralj, vladar, gospodar, zapovednik: z gen.: Mart., Stat. idr., Olympi V., deûm V., aquarum Col. (o Neptunu), Asiae V., omnium (neutr.) Aug. vesoljstva; z dat.: occiduis regnator montibus Atlas Val. Fl., Illyriis regnator aquis (= Danubius) Aus.; abs.: ubi rex Agathocles regnator fuit Pl., diebus regnator, quibus imperat fritillus Mart.

regulation [regjuléišən]

1. samostalnik
urejevanje, ureditev, reguliranje; predpis, uredba, odredba, ukrep

regulations množina pravila, pravilnik, statut, odredba o izvajanju (zakonov, predpisov)
according to the police regulations po policijskih predpisih
contrary to regulations protipredpisen, v nasprotju s predpisi
regulation of bowels medicina ureditev stolice
regulation of a torrent regulacija hudournika
the regulation of traffic reguliranje, usmerjanje cestnega prometa

2. pridevnik
pravilen, predpisen, služben

regulation boots vojaški čevlji
regulation clothes predpisana uniforma
the regulation mourning predpisano (običajno) žalovanje
regulation cap službena čepica
regulation speed predpisana hitrost
of the regulation size predpisane velikosti
speed regulation omejitev hitrosti