Franja

sur, e [sür] adjectif kiselkast

pommes féminin pluriel sures kiselkasta jabolka

sûr, e [sür] adjectif varen, nenevaren; gotov; zanesljiv; adverbe, familier gotovo

bien sûr! seveda! kajpak!
ami masculin sûr zanesljiv, zvest prijatelj
à coup sûr, pour sûr (čisto) gotovo, nedvomno
moyen masculin sûr zanesljivo sredstvo
cela n'a encore rien de sûr to še ni nič gotovega
en lieu sûr na varnem mestu, kraju
c'est plus sûr to je bolj varno, bolj pametno
le plus sûr est de ne compter que sur soi najpametneje, najbolje je računati samo nase
être sûr de quelque chose za gotovo vedeti kaj
j'en suis sûr to vem za gotovo
ce quartier n'est pas sûr la nuit ta četrt ponoči ni varna
être sûr du succès biti gotov uspeha
être sûr de quelqu'un imeti zaupanje v koga, biti gotov njegove zvestobe
être sûr de son fait dobro vedeti, kaj delamo, rečemo
(familier) j'en suis sûr et certain to dobro, za gotovo vem
mettre de l'argent en lieu sûr spraviti denar na varno
tenir pour sûr imeti za nedvomno, za zanesljivo, resnično

surabondant, e [-dɑ̃, t] adjectif preobil, preobilen

production féminin, récolte féminin surabondante preobilna proizvodnja, letina

suraigu, ë [süregü] adjectif zelo oster; vreščeč; musique zelo visok; médecine skrajno akuten

cri masculin suraigu vreščeč krik

suranné, e [sürane] adjectif zastarel; staromoden; vieilli prestar, star; juridique zastarel, (že) neveljaven

mode féminin surannée zastarela moda

surbaissé, e [sürbɛse] adjectif zelo nizek

voiture féminin, voûte féminin surbaissée zelo nizek avto, obok

surchargé, e [-šarže] adjectif preobtežen, preobremenjen

autobus masculin surchargé preobtežen avtobus
emploi masculin du temps, proqramme masculin scolaire surchargé preobremenjen urnik, šolski program

surchauffé, e [süršofe] adjectif preveč, močnó segret, ogrevan; figuré razgret, prenapet, eksaltiran

local masculin, wagon masculin surchauffé preveč ogrevan lokal, vagon
imagination féminin surchauffée razgreta domišljija

surclassé, e [-klase] adjectif

cheval masculin surclassé konj, ki teče, dirka s konji, ki so višjega razreda kot on

surcostal, e, aux [-kɔstal, sto] adjectif, anatomie nadrebrn

(muscles masculin pluriel) surcostaux nadrebrne mišice

surculōsus 3, adv. -ē (surculus) lesén, lesénast, lésast, lésnat, starejše drevén(ast): frutex … quattuor digitorum crassitudinis, statim a terra VI digitis surculosus Plin., legumina omnia singulas habent radices praeter fabam, easque surculosas Plin., reliqua legumina surculosa sunt Plin., arescit surculose ac postremo in pulverem inutilem extenuatur Plin., quibusdam tamen capillatae, ut apio, malvae, quibusdam surculosae Plin., omnia surculosa rosae modo Plin.

surdus 3, adv. -ē (morda sor. s sussurus)

I. gluh, brez sluha, kot subst. m glušec, gluhec, gluhi, gluh človek: Pl., Ter., Ci. idr., aures Tib., centurio aure surdiori imperari sibi credidit Lamp.; superl. surdissimus 3 popolnoma (čisto) gluh, gluh kakor klada (kamen, zemlja): Aug., M.; preg.: surdo narrare fabulam Ter., narrare asello fabellam surdo H. (gr.: ὄνῳ τις ἔλεγε μῦϑον· ὁ δὲ τὰ ὦτα ἐκίνει), cantare surdo Pr., canere surdis V., quae (sc. praecepta) vereor ne vana surdis auribus cecinerim L., haud surdis auribus dicta L., suadere surdis, quid sit opus facto Lucr. —

II. metaf.

1. act.
a) α) gluh za kaj = ne hoteč slišati, neobčutljiv, brezčuten: surdus sum Pl., surdas iam aurīs reddideras mihi Ter., non surdum iudicem huic muneri atque officio praesse Ci., leges rem surdam esse L., non semper Iuppiter … surdā neglegit aure preces Pr., surda Cornelia Lucan., mens O., undae O., litora Pr., tellus Plin. nedovzetna za omiko, scopulis surdior Icari H., surdior aequoribus O.; z dat.: non saxa nudis surdiora navitis H., surdi votis dei Ps.-Q. (Decl.), natura eorum est surda suadenti Sen. ph., lacrimis ianua surda tuis Mart., surdus timori Sil. brez strahu; z gen.: surdus pactorum, votorum Sil., veritatis Col.; s praep.: surdae ad omnia solacia aures L., surdae ad ea omnia aures concitatae multitudinis erant L., ad mea munera surdus O., per numquam surdos in tua vota deos O.; pesn.: surda vota Pers. za katere so bogovi gluhi. β) gluh za kaj = ne (raz)umevajoč česa: hi in illorum et illi in horum sermone surdi, omnesque item nos in iis linguis … surdi profecto sumus Ci. so gluhi … smo gluhi za govorice (jezike), ne razumemo govoric (jezikov).
b) gluh = votlodoneč, votlobobneč, zamolkel: theatrum Varr., locus Vitr., loca Sen. tr. (o podzemlju), vox Q., surdum quiddam et barbarum Q.
c) gluh = neživ, mrtev, slab, neznaten, neopazen (za čute): materia Plin., res surdae et sensu carentes Plin., color, colos, Plin. medla, temna, surdo figurarum dicrimine Plin., seu spirent cinnama surdum Pers. dišijo (le) malo. —

III. pass. ki se ne sliši = brezglasen, tih (večinoma pesn.): lyra Pr., plectra Stat., bucina, verber Iuv., surdis ictibus Plin.; od tod tisti, o komer (tisto, o čemer) se nič ne sliši = neznan, neopevan, neslaven, nesloveč: non erit officii gratia surda tui O. neopevana, genus surdumque parentum nomen, surda proelia Sil., surdum atque ignobile opus Stat., herbae Plin. nesloveče, castra in aeterno surda iacēre situ Pr.

surélevé, e [sürɛlve] adjectif (čezmerno) zvišan; visoko ležeč

rez-de-chaussée masculin surélevé visoko pritličje

suréminent, e [süreminɑ̃, t] adjectif prekašajoč vse

surexcitant, e [-ɛksitɑ̃, t] adjectif preveč dražeč, prerazburljiv

surexcité, e [-ɛksite] adjectif prerazdražen, razburjen

imagination féminin surexcitée preveč razvneta, razgreta domišljija

surfait, e [sürfɛ, t] adjectif previsoko cenjen

auteur masculin, ouvrage masculin surfait previsoko cenjen pisatelj, delo

surfin, e [sürfɛ̃, in] adjectif izredno fin

surgelé, e [süržəle] adjectif hitro z(a)mrznjen pri zelo nizki temperaturi

surgō -ere, sur-rēxī, sur-rēctum (iz *subsregō)

I. trans. pokonci postaviti (postavljati), dvigniti (dvigati), vzdigniti (vzdigovati): lumbos surgite (po novejših izdajah porgite) Pl. — Soobl. sub-rigō (sur-rigō) -ere, gl. sub-rigō. —

II. intr.

1. dvigniti (dvigati, dvigovati) se, vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) se, vsta(ja)ti (iz postelje, s počivala, s stola idr.): surge, nate deā V., surgere ante lucem Ci., cum die O. z dnevom, s (prvim) svitom, ob (prvem) svitu, mane, de nocte H., ad praescripta munia H., surge! … surge, ne longus tibi somnus … detur! H. o bolehajočih: recte est igitur surgetque? H.; kot klic spodbude: surge et inhumanae senium depone Camenae H. vstani že, no; na vprašanje odkod (od kod)? s česa? z abl.: sellā S. ap. Non., strato V., humo, solio, toro O.; s praep.: a mensa Pl. od mize, izza mize, a (po drugih e) cena Plin. iun., e lecto Ter., e lectulo, de sella Ci., e stratis V.; na vprašanje kam? z adv.: surgedum huc Pl.; s praep.: ad aetherias auras V. ali ab umbris ad lumina vitae V. priti na zgornji svet, na (beli) dan, conspexit … surgentem in cornua cervum V. vzdigujočega se v rogove = rogove dvigajočega (dvigujočega); pren.: multum supra prosam orationem Q., in Venerem Ap. spolno občevati, surrecturus in vires (= da bi začel vojno), in res novas (da bi sprožil upor) surrexerat Amm.; occ.
a) (o govorniku, ki hoče govoriti) dvigniti (dvigati) se, vzdigniti (vzdigovati) se, vsta(ja)ti: ad dicendum, ad respondendum Ci., quid sit quod, cum tot summi oratores … sedeant, ego potissimum surrexerim Ci., surgit ad hos (med njimi) … Aiax O. (prim.: τοῖσι δ' ἀνέστη Hom.); abs.: nolo eum, qui sit dicturus, et sollicitum surgere et colore mutari Q.
b) (o poveljniku) dvigniti se, odriniti (z vojsko): itaque refectis cibo somnoque militibus secundā vigiliā surgit Cu., in Teucros Aetolis surgit ab Arpis Tydides V. se vzdigne, se prikaže.

2. metaf. (večinoma o neživih subj.) (o zvezdah) vziti, vzhajati: Mel. idr., Vespero surgente H., surgente a sole H., hunccine solem tam nigrum surrexe (gl. opombo spodaj) mihi H., primo qui surgere mense … videt … per nubila lunam V., surgentia sidera V.; meton. vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) se, dvigniti (dvigati, dvigovati) se, nasta(ja)ti, napočiti, nastopiti, začeti se, zazoriti (se) (o dnevu), narediti (delati) se, spustiti (spuščati) se, nastopiti (nastopati) (o noči, temi): surgente die V. z dnevom, s (prvim) svitom, cum lux (= dies) surrexerit O., tenebrae surgunt Sen. tr.; (o vodovju) vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) se, dvigniti (dvigati, dvigovati) se, narasti (naraščati): surgunt aequora V., surgentibus undis V., cum mare surrexerit O., saevior illa freto surgente O., fontes surgentes Q.; (o drugih stvareh) vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) se, dvigniti (dvigati, dvigovati) se, višati se: columnae surgentes V. po malem dvigajoči se, surgunt de vertice pinnae V., fistula disparibus paulatim surgit avenis O. se polagoma viša, ker postaja cevka za cevko (gl. avena) daljša, surgentia in altum cacumina oleae Q., iussit … lapidosos surgere montes O., ultra surgit mons Riphaeus Mel., quo magis surgit exilior (sc. Atlas) Mel., nemora surgentia Sen. tr., circum surgentibus iugis T.; occ.
a) vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) se, vsta(ja)ti, nasta(ja)ti, zače(nja)ti se, prikazati (prikazovati) se: Sen. tr. idr., surgens a puppi (izza hrbta, za hrbtom) ventus V., surgentīs demoror austros V., imbrem surgentem fūgēre grues V., bella Tyro (od Tira sem) surgentia V., pugna aspera surgit V. se začne, nastopi, repens discordia surgit V., de quorum per me volnere surgit honor O., is rumor ab exploratoribus Vitellii dispersus an in ipsa Othonis parte … surrexerit, parum compertum T., quae nunc animo sententia surgit? V. se ti utrinja, non ulla laborum … nova mi facies … surgit V. ne prikazuje se mi, ne stopa mi pred oči.
b) rastoč vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) se, dvigniti (dvigati) se, (z)rasti, narasti (naraščati), vzpeti (vzpenjati) se, (po)večati se; o rastlinah: Col. idr., pro molli viola, pro purpurea narcisso carduos et spinis surgit paliurus acutis V., quis sine nec potuere seri nec surgere messes V., ita culmo surgeret alto (sc. Ceres) H., virgaque per glaebas sensim radicibus actis turea surrexit tumulumque cacumine rupit O., arundo surgit O., segetum sine fruge surgentium marcor Sen. ph.; o zgradbah: ubi nunc ingentia cernes moenia surgentemque novae Karthaginis arcem V., cui gradibus surgebant limina V., aggere multo surgit opus Lucan., meliora surrectura, quam arsissent Sen. ph., in aede Isidis, antiquo quae proxima surgit ovili Iuv., horrea surrexerunt Amm.; pesn. pren. o pesnitvi, o pesniškem umotvoru: sex mihi surgat opus numeris, in quinque residat O.; o drugih stvareh: surgat … pius ignis ab ara O., ignis surgebat in flammas Ap. je vzplamteval, surgit … pellis Pers. oteka, solet a nudo surgere ficus (sramna bradavica) equo Mart., ne trito tibi pollice pusula surgat Mart.; o abstr.: altius irae Dardanio surgunt ductori V. višje (silneje, bolj) vzkipeva ihta; o ljudeh: Ascanium surgentem … respice V., spes surgentis Iuli V., toto surget gens aurea mundo V.

Opomba: Sinkop. pf. surrēxtī (= surrēxistī): Mart.; inf. pf. surrēxe (= surrēxisse): H.