Franja

alleanza f

1. zveza:
contrarre, stringere un'alleanza skleniti zvezo
fare alleanza con skleniti zvezo s, z
rompere, denunciare un'alleanza pretrgati zvezo
alleanza difensiva, offensiva obrambna, napadalna zveza

2. zavezništvo:
alleanza elettorale volilno zavezništvo
alleanze trasversali polit. nenačelna koalicija

allécher [aleše] verbe transitif (pri)vabiti, mamiti; figuré zapeljevati

allécher quelqu'un par de belles promesses premamiti koga z lepimi obljubami

allée [ale] féminin drevored, aleja; prehod (med dvema zidovoma)

allées et venues prihajanje in odhajanje, letanje sem in tja
j'ai perdu toute la matinée en allées et venues pour obtenir mon passeport ves dopoldan sem izgubil z letanjem sem in tja, da sem dobil svoj potni list

allegō (adlegō) -ere -lēgi -lēctum prib(i)rati, k čemu še (iz)voliti: rogationem... promulgarunt, ut... quattuor pontifices, quinque augures, de plebe omnes adlegerentur L., patricios adlegit Suet.; z dat.: octo praetoribus adlecti duo Vell.; pren.: caelo adlegi Sen. tr.; s praep.: aliquem in decurias, peregrinos in senatum Suet., allegi in corporibus Dig., allectus inter praetorios Plin. iun., gens inter Romanas gentes adlecta Suet.; namen z in in z acc.: numerum (militum) in custodiam adl. Suet. — Od tod subst. pt. pf. allēctus (adlēctus) -i, m

1. novoizvoljenec: Varr.

2. occ. (v času cesarjev)
a) izvoljenec, ki ga je cesarska milost pomaknila v višji čin, tako da je preskočil redne stopnje: Plin. iun.
b) (v pl.) po cesarski milosti v senat sprejeti vitezi: P. F.
c) cesarski višji davkar v provincah: Cod. Th.

allēgō (adlēgō) -āre -āvi -ātum

1. (osebe v zasebnih stvareh) odposlati (odpošiljati), poslati (pošiljati); abs.: petit a me Rabonius et amicos adlegat Ci., necessarios adlegatos esse dicebat Ci., cum patrem... adlegando... fatigasset L. s poslanstvi; z ad: ego si allegassem aliquem ad hoc negotium Pl., quem ad hunc (iudicem) reus adleget? Ci.; pren.: philosophiam ad aliquem adlegare Ci. filozofijo kot priprošnjico poslati h komu = po filozofiji priprošnjo vložiti pri kom; z dat.: alium ego isti rei allegabo Pl., et ipse ad eos accedit et homines nobiles adlegat iis, qui peterent, ne... Ci.

2. (h kaki prevari) koga napeljati, nagovoriti: Pl., ut ne credas a me adlegatum hunc senem Ter.

3. pren. (kaj kot vzrok) povedati, navesti (navajati), omeniti (omenjati), uveljavljati, dokaz(ov)ati, sklicevati se na kaj: munera, preces, mandata regis sui Scydrothemidi adlegant T., dignitas eius allegatur Q., all. patrocinii ius Plin. iun., hoc senatui (pri senatu, pred senatom) Plin. iun.; allegare se ex servitute in ingenuitatem Ulp. (Dig.) s temeljitim dokazovanjem svojega svobodnega rojstva rešiti se suženjstva.

aller*¹ [ale] verbe intransitif

1. iti, hoditi; peljati se; potovati; teči; rasti (drevo)

aller et venir hoditi sem in tja
s'en aller oditi, odhajati; odleteti, odpotovati; uhajati (voda), figuré umreti

2. (način):

aller à pied iti peš
aller à cheval jezditi
aller à, en bicyclette, à, en vélo peljati se s kolesom
aller en auto, en voiture peljati se, iti z avtom
aller en bateau, en train, en avion iti z ladjo, z vlakom, z letalom
aller par le train à trois heures iti z vlakom ob treh
aller nu pieds iti bos
aller au pas iti v koraku
aller son petit train počasi se pomikati naprej
aller à la file iti v vrsti eden za drugim
aller de front vštric iti
aller de compagnie skupaj iti
il ira loin on bo daleč prišel, figuré veliko bo dosegel v življenju
vous allez trop loin predaleč greste

3. (smer):

aller à ta baignade iti na kopanje (v reki)
aller à bord iti na ladjo; vkrcati se
aller à Paris, en France iti v Pariz, v Francijo
aller à la campagne, chez le coiffeur iti na deželo, k frizerju
aller vers la gauche, la droite iti na levo, na desno
aller à la guerre iti na vojno
aller de place en place iti od kraja do kraja
aller par monts et par vaux iti čez hribe in doline
aller en avant naprej iti
allez devant, je vous rejoindrai pojdite naprej, pridem za vami
aller au devant des désirs de quelqu'un že vnaprej komu želje izpolniti
aller à la rencontre de quelqu'un iti komu naproti
aller à l'eau iti po vodi
aller le long de la rivière iti ob reki, vzdolž reke
aller dehors iti ven
aller en justice iti pred sodišče
aller son chemin iti svojo pot, figuré brigati se za svoje zadeve
aller jusqu'au bout do kraja iti, vzdržati
aller chercher quelque chose iti iskat, iti po kaj
aller trouver poiskati
aller voir obiskati, iti na obisk k
aller sur ses 50 ans bližati se svojim petdesetim letom
aller à sa perte pogubiti se, uničiti se, ugonobiti, iti v svojo pogubo
aller de mal en pis vse bolj se slabšati

4. (dejanje):

aller à la chasse, à son travail, au marché iti na lov, na delo, na trg
aller aux informations, aux nouvelles iti po informacije; po novice
aller au feu prenesti visoko temperaturo
aller à la lessive ne izgubiti barve s pranjem, biti pralen
aller à l'échec doživeti neuspeh
nos espoirs sont allés en fumée naši upi so se razblinili v nič
aller au succès biti uspešen, imeti uspeh
aller aux nues (théâtre) doživeti velikanski uspeh
aller de pair skupaj spadati
aller au plus pressé najnujnejše narediti
aller droit au fait takoj k stvari iti, priti
aller aux urnes iti na volitve, voliti
aller aux voix iti h glasovanju, začeti glasovati

5. (pomožen glagol):
(bližnja prihodnost)

je vais partir kmalu, takoj odidem, odpotujem
le spectacle va commencer predstava se bo takoj začela
nous allions sortir quand ... ravno smo hoteli iti ven, ko ...
on ne va pas dire que ... ne bomo pa rekli, da ...
allons, amis, courage! le pogumno, prijatelji!
son mal va en empirant njegova bolezen se bolj in bolj slabša
le bruit allait croissant hrup je postajal vse hujši

6. (izrazi):

les affaires vont bien posli gredo dobro
l'eau va à la rivière voda teče v reko
vous y allez fort! pretiravate!
mon pouls va bien moj pulz je v redu
cette robe te va bien ta obleka ti lepo pristaja
ces gants vont bien avec ton manteau te rokavice gredo lepo skupaj s tvojim plaščem
la route va tout droit à ... cesta vodi naravnost v ...
il va droit devant lui on gre svojo pot, ne pusti se motiti
laisser aller ses affaires zanemarjati svoje posle
se laisser aller biti brez volje, ne se obvladati, zapustiti se, zanemarjati se (v obleki)
se laisser aller à la joie prepustiti se veselju
il se laissa aller à m'adresser quelques critiques ni si mogel kaj, da me ne bi malo pokritiziral
il n'y va pas par quatre chemins on brezobzirno pove svoje mnenje
il va vite en besogne delo mu gre hitro od rok
il ne lui va pas à la cheville (figuré) ne pride mu do kolen, ne more se meriti z njim
cela lui va comme un gant to je kot ulito na njem
ainsi va le monde tako je na svetu
il en va de cette affaire comme de l'autre s to zadevo je tako kot z ono drugo
il en va ainsi lorsqu'on ... tako je, če ...
il n'en ira pas ainsi tako ne bo šlo
il s'entend à faire aller son monde (familier) on zna svoje ljudi priganjati k delu, ne pusti jim, da pridejo do sape
il y va de votre vie gre za vaše življenje
cela va de soi, cela va sans dire, ça va tout seul to se samo ob sebi razume
il n'en va pas de même pour moi stvar ni ista, enaka z menoj
(počutje)

comment allez-vous? (familier) comment ça va? kako vam gre? kako se počutite?
ça va bien, mal dobro, slabo (mi) gre, se počutim
ça va to gre, to zadostuje
ça me va to mi ustreza, mi je prav, mi konvenira
je vais mieux bolje mi je
(velelnik)

allons! no, no! poslušajte naprej!
allons donc! bežite no! nemogoče! kaj takega!
allons, dépêchez-vous! pohitite no!
allez-y doucement! (le) počasi!
allez toujours! le, kar naprej!
on y va! takoj! že grem! že prihajam!
je te connais bien, va! beži no, saj te dobro poznam!
va! (je) že dobro! zaradi mene!
va pour ... naj bo ...
va pour l'Italie, puisque tu le désires, passons-y les vacances! naj bo Italija, ker že hočeš, pa pojdimo tja na počitnice!
vas-y! daj! pogum!
va-t'en! proč s teboj! poberi se!
va-t'en au diable! pojdi k vragu!
allez vous promener! pustite me pri miru! dajte mi mir!
s'en aller au marché, à la pêche oditi na trg, na ribolov
va-t'en voir un peu ce que fait Paul pojdi no gledat, kaj počenja Pavel
le bouton s'en va gumb se komaj še drži
je m'en vais tout vous dire takoj vam bom vse povedal
je m'en suis allé, (familier) je me suis en allé odšel sem
le projet s'en est allé en fumée načrt je šel po vodi

aller² [ale] masculin pot, vožnja iz kraja v kraj; enosmerna vozovnica

vol masculin aller (po)let v eno smer, iz kraja v kraj
j'ai fait l'aller à pied, mais je suis revenu par l'autobus tja sem šel peš, nazaj pa z avtobusom
prendre un aller pour Lyon kupiti vozovnico za Lyon
(billet masculin de) aller et retour povratna vozovnica
voyage masculin d'aller et retour potovanje tja in nazaj
prendre un aller et retour pour Chartres kupiti povratno vozovnico za Chartres
au pis aller v najhujšem primeru
pis aller pomoček za silo
match masculin d'aller prva tekma v tekmovanju, v katerem se nasprotnika dvakrat srečata

allerseits vsi skupaj, Gute Nacht allerseits! lahko noč vsem skupaj; allerseits bekannt vsepovsod znan, z vsemi znan

allevō (adlevō) -āre -āvi -ātum

1. dvigniti (dvigati), vzdigniti (vzdigovati): ut gelidos conplexibus allevet artus O., quibus (laqueis) adlevati milites facilius escenderent S., adlevatus circumstantium humeris T., adl. supplicem T., all. oculos Cu., supercilia Q., se clipeo Cu. vzravnati se; pren.: modo in caelum allevatur, modo defertur in terram Sen. ph. zdaj se vznaša do neba, zdaj se ponižuje do zemlje, eloquentiā et spiritu... et consulatu allevabatur Fl. vznašala ga je zgovornost,...

2. pren.
a) (telesne in duševne težave) (o)lajšati, (po)tolažiti, (u)tešiti, (raz)vedriti koga: hoc onus si... adlevabitis, feram, ut potero Ci., adlevatae notae T. kazni zaradi žaljenja časti so se olajšale, animum a maerore allevare Cu. srce tolažiti; pass. allevari = razvedriti se, razživiti (razživljati) se, okrepiti se, okrevati: tamen allevor, cum loquor tecum absens Ci. ep., quod... de allevato corpore tuo nuntiaret Ci. ep., nec viribus allevor ullis O.; z grškim acc.: adlevatur animum T. čuti v srcu olajšanje.
b) occ. podpreti (podpirati), pomagati: aliquid summis eloquentiae viribus Q., Sabinus..., ne adlevasse videretur, inpulit ruentem T.

alliance [aljɑ̃s] féminin zveza, koalicija, združitev; zveza, svaštvo, sorodstvo, zakonska zveza; poročni prstan; (religion)

ancienne, nouvelle alliance stara, nova zaveza
alliance spirituelle duhovno sorodstvo
traité masculin d'alliance pogodba o zvezi
alliance défensive obrambna zveza
conclure un pacte d'alliance skleniti pakt o zvezi
contracter une alliance skleniti zvezo
faire alliance avec napraviti zvezo, povezati se z

allīdō (adlīdō) -ere -līsī -līsum (ad in laedere)

1. butniti (butati) koga ali kaj na kaj, zagnati (zaganjati) koga ali kaj na kaj, udariti (udarjati) s čim ob kaj: ut... pars ad scopulos adlisa interficeretur C.; z dat.: ut si quis... (creteam personam) adlidat pilaeve trabive Lucr., pars solidis adlisa Lucr.; abs. allidi (o rastlinah, otrocih) pobit biti, potlačen biti, ob tla treščen biti: Col., Lact.

2. pren. obstoj koga (česa) v nevarnost spraviti (spravljati), oškodovati koga (kaj), pogubiti (pogubljati): virtutem Sen. ph.; od tod pass. allidi ne brez škode odnesti jo, poražen biti, opeči se: in quibus (damnationibus) me perlubente Servius allisus est, ceteri conciduntur Ci. ep., cum sit colluctandum cum eo (agro), allidi dominum Col.

allier [alje] verbe transitif združiti, združevati, zvezati; (s)kombinirati; zliti, spojiti; v sklad spraviti; technique legirati, zmešati

s'allier združiti se, zvezati se (à, avec z); ujemati se, skladati se, kombinirati se
s'allier à une famille stopiti v svaštvo s kako družino, priženiti se, primožiti se
allier le fer et le cuivre, l'or avec l'argent zliti železo z bakrom, zlato s srebrom
ces deux couleurs s'allient très mal ensemble ti barvi se zelo slabo ujemata

Allobrox -ogis, acc. -oga, m Alobrog: novisque rebus infidelis Allobrox H., Rufum, quem totiens Ciceronem Allobroga dixit Iuv. alobroškega Cicerona; nav. pl. Allobrogēs -um, acc. -ēs -ăs, m Alobrogi, bojevit narod med Rona, Isère in Ženevskim jezerom z glavnima mestoma Vieno (Vienna, zdaj Vienne) in Genavo (zdaj Genève, Ženeva): Ci., C., S., L. idr. — Soobl. v sg. Allobrogus (Allobrogēs): Prob. — Od tod adj. Allobrogicus 3 alobroški: Cels., Col., Plin. Kot častni pridevek rim. vojskovodij, ki so se srečno vojskovali z Alobrogi, npr. Q. Fabius Maximus Allobrogicus Kvint Fabij Maksim Alobroški, konz. l. 121: Vell., Val. Max., cur Allobrogicis (= Fabiis) et magnā gaudeat arā natus in Herculeo Fabius lare Iuv.

allontanare

A) v. tr. (pres. allontano)

1. oddaljiti; odstraniti, odvrniti, odvračati (tudi pren.):
allontanare un pericolo odvrniti nevarnost
allontanare da se un pensiero otresti se kake misli

2. odpustiti, odpuščati:
fu allontanato dal suo posto di lavoro odpustili so ga z delovnega mesta

B) ➞ allontanarsi v. rifl. (pres. mi allontano) oddaljiti se, oditi (tudi pren.):
allontanarsi da casa oditi z doma
allontanarsi dagli amici zapustiti prijatelje, odtujiti se prijateljem

alloquium (adloquium) -iī, n (al-, adloquī)

1. nagovor, ogovor: adloquio leni pellicere hostes L., adloquio firmare militem T., prosecutam multitudinem velut postremo adloquio dimisit Iust.

2. pogovor, razgovor, občevanje: longis Caesar producere noctem inchoat adloquiis Lucan., comitate et adloquiis officia provocans T. z ljubeznivim (prijaznim) občevanjem.

3. tolažilno, tešilno, pomirjevalno prigovarjanje, tolažba, ute-ha: sodalem adloquii parte levare sui O., adloquio sustinere aliquem O., benigni vultus et adloquia L., vix propinquorum adloquia tolerare T.; pl. tudi konkr. = tolažila, (u)tešila: omne malum vino cantuque levato, deformis aegrimoniae dulcibus adloquiis H.

alloquor (adloquor) -loquī -locūtus sum

1. nagovoriti, ogovoriti (ogovarjati) koga, pozdraviti (pozdravljati) koga, včasih tudi = prigovarjati komu, opomine dajati komu: Kom., Acc. fr., Corn idr., quem... nemo adire, nemo adloqui... vellet? Ci., adl. populum, plebis homines L., benigne legatos adlocutus Cu., Ciceronem in oratione contra Catilinam in senatu alloquetur Q., senatum composita in magnificentiam oratione adlocutus T.; te alloquor Pl. tebe menim, nate merim; z dvojnim acc.: quod (s čimer) te adloquor, hoc est V.; pogosto sledi neodvisni govor, uveden s sic, ita: L. ali s talibus: O.

2. zahvaljujoč ali proseč nagovoriti, ogovoriti (ogovarjati), ponižno, pohlevno poprositi, zaprositi: deos Pl., patriam Cat.

3. bodreč ali tolažeč prigovarjati komu, tolažiti ga: hinc allocutum mulieres ire aiunt, cum eunt ad aliquam locutum consolandi causā Varr., incerta, gratulandi prius an alloquendi officio fungeretur Val. Max., alios parentes adloqui in luctu decet, tibi gratulandum est Sen. tr.

allora

A) avv.

1. takrat, tedaj, tačas:
allora ci vedevamo spesso takrat smo se pogosto videvali
allora allora pravkar
allora come allora tisti trenutek:
allora come allora non avrei potuto dargli una risposta tisti trenutek mu ne bi mogel odgovoriti
allora sì che si stava bene takrat se je res dobro živelo
devi vederlo, solo allora capirai moraš ga videti, šele takrat boš razumel
da allora, da allora in poi odtlej
d'allora tedanji, takraten:
dove sono andati gli amici d'allora? kje so končali tedanji prijatelji?
fino allora, sino allora do takrat, do tistega trenutka
per allora za tisti dan, za tiste čase

2. (v vprašalnicah) no, tedaj:
e allora che si fa? no, kaj pa zdaj?
allora, dove andiamo? no, kam gremo?

B) agg. invar. tedanji, takraten:
l'allora direttore tedanji direktor

C) cong. tedaj, potem:
se vuoi venire con noi, allora sbrigati! če hočeš iti z nami, potem pohiti!

allubēscō (adlubēscō) -ere (incoh. iz ad in lubēre)

1. začenjati komu ugajati, začenjati koga sli ustrezati; abs.: hercle iam adlubescit (femina) Pl.; z dat.: basiare volenti... adlubescebat Ap.

2. allubesco alicui rei začenja mi kaj ugajati: si... aquis adlubescerem Ap., stella Martis conubiorum copulis allubescat M.

allūceō (adlūceō) -ēre -lūxī (po)svetiti na kaj, k čemu, komu; abs.: nisi aliquis igniculus adluxerit Sen. ph.; z dat.: Vulg., nobis alluxit Suet.; pren.: nequiquam tibi Fortuna faculam lucrifica(m) allucere vult Pl. = zastonj ti kaže Sreča pot k dobičku.

alluctor (adluctor) -ārī boriti se zoper kaj; abs.: adluctari (me)... perdocuit Ap.; pren. (z dat.) upirati se komu: quod adluctantem mihi... fortunam superarem Ap.