Franja

Mittel, das, (-s, -)

1. sredstvo; Mittel, pl , sredstva; flüssige Mittel gotovina; freie Mittel razpoložljiva sredstva; mit allen Mitteln z vsemi sredstvi; Mittel und Wege možnosti

2. sredina (tudi Mathematik), srednja vrednost; (Durchschnitt) povprečje; Mathematik arithmetisches Mittel aritmetična sredina; im Mittel v povprečju

3. sich ins Mittel legen ukrepati; kein Mittel unversucht lassen preizkusiti vsa sredstva; zum letzten Mittel greifen poseči po skrajnem sredstvu

mitten: mitten in sredi (česa), na sredi (mitten im Winter sredi zime) ; v središču (mitten in der Stadt v središču mesta) ; mitten entzwei po sredi (razklati ...)

Mitternacht, die, polnoč; um Mitternacht opolnoči; des Mitternachts opolnoči; nach Mitternacht po polnoči

mittō -ere, mīsī, missum (iz *smeītō; prim. sm- v cosmittere P. F., anglosaksonsko smītan vreči, metati, udarjati, nem. schmeissen vreči)

I.

1. vreči, metati, (za)lučati, zagnati (zaganjati), (za)degati, spustiti (spuščati), streljati, izstreliti (izstreljevati), pahniti, potisniti (potiskati), poriniti (porivati), strmoglaviti (strmoglavljati) koga: Lucr., audacius pilam Sen. ph., rete Hier., pila C., telum tormentumve C., glandem Auct. b. Hisp., procul iacula sagittasque Cu., tela eminus missa N., manu iaculum O., tela tormentis C., hastas e ratibus Cu., fundā lapides L., lapides sua post vestigia O. za seboj, lapillos contra aliquem Auct. b. Afr., telum, pilum, fulmina in aliquem O., hastam in vatis ora O., discum O., lapides in aliquem Petr., fulmina lucis (dat. pl.) H., fur cani misit panem Ph.; pren.: mālum discordiae inter aliquos Iust.; poseb. kot kockarski t.t. vreči, metati: talos in phimum H., tesseram O., canem aut senionem Augustus ap. Suet., tudi abs.: quotiens missurus erat Sen. ph.; z osebo kot obj.: pueros in profluentem aquam L., ex arce Minervae praecipitem misit lapsum O., puerum ab arce mittere O. ali aliquem de ponte pronum Cat. strmoglaviti, pahniti, concidere et spumas qui morbo mittere suevit Lucr., anumque pondere suo deiectam super foculum mittit Petr.; occ.: m. corpus saltu ad terram V. na tla skočiti, equum medios per ignes V. pognati skozi (v) ogenj, manum ad arma Sen. ph. hitro seči po orožju, popasti orožje, mollia mobiliter cum alternis bracchia mittunt Lucr. mično prekrižati roki, arundinem subter lectum Petr. seči s palico pod posteljo, fert missos Vestae pura patella cibos O. nanjo nasute, vanjo položene, nutriat incinctos missa patella Lares O., tanta repente caelo missa vis aquae dicitur, ut ea modo exercitui satis superque foret S. se je ulila, tantus discidio nubis ventique procella mittitur Lucr., nec temere omnino plane vis frigida venti esse potest, ea quae tanta vi missa supernest Lucr. silen veter, ki je zavel od zgoraj, et vituli cum membranas de corpore summo nascentes mittunt Lucr. izgubljajo kožo, se slačijo, fervor et in celeris iambos misit furentem H. mi je dal pobudo za porogljivo pesnikovanje, aliquem in ora populi m. Q. (Decl.) jezikom da(ja)ti, v jezike spraviti koga, sprožiti govorice o kom, aliquem in fabulas sermonesque Q. (Decl.) ljudem v zobe in v jezike dati koga.

2. refl. zagnati (zaganjati) se, strmoglaviti (strmoglavljati), vreči (metati) se: se in flumen L. epit. ali se in rapidas aquas O. ali se in mare Sen. ph. skočiti, seque super pontum nullo tardata timore mittit onusque suum O., cum se Daedalion saxo misisset ab alto O., simul haec effatus ab alto aethere se misit, spirantis dimovet auras Ascaniumque petit V. spustil se je, m. se in leonem Lamp. pognati se nad leva, ut in eos se potius mitteret quam in vestras possessiones Ci. da se raje loti njih kot pa vaših posestev, paribus se legibus ambae invictae gentes aeterna in foedera mittant V. spustiti (spuščati) se, se in periculum Corn. ali animas (pesn. = se) in pericula V. spustiti (spuščati) se v nevarnost, tvegati nevarnost, prim. sub tanta pericula missus V., solum te in tanta pericula mittam? V. —

II.

1. poslati (pošiljati), odposlati (odpošiljati), odpraviti (odpravljati): vestem O., ante m. equites C., omnem equitatum ante se C., ubi paulo asperior ascensus erat, singulos prae se inermos mittere, deinde ipse cum illorum armis sequi S., libellum ad aliquem Cat., mittor ad matrem O., m. currum in arcem O., equites in aciem, legiones in hiberna C., legatos de deditione ad aliquem C. (= mittere deditionem suam Fl.), legati a rege ad me missi Ci., adversus quos mille Aetoli missi L., m. suos in hostes Lucr. spuščati, ščuvati nad sovražnike, aliquem in exsilium mittere L., Sen. rh. idr. v pregnanstvo poslati, pregnati, izgnati, in possessionem mittere (naspr. de possessione deturbare) Ci. postaviti v posest, dati v last, lares sub titulum O. pesn. = svojo hišo z nabitkom (oglasom) postaviti naprodaj, Saturno in Tartara misso O., m. aliquem ad Stygias undas O. ali ad umbras O. = m. aliquem ad mortem Ci. ali morti Pl. ali neci O. koga v podzemlje (smrt) poslati, usmrtiti, ubiti, umoriti koga, animas sub Tartara mittit (sc. Mercurius) V. pošilja in spremlja (= gr. πέμπει), exercitum sub iugum m. L. izpod jarma odpustiti (odposlati), poslati pod jarem, Hesperiam sub iuga m. V. podjarmiti, prim. orbem sub leges m. V. podvreči zakonom, m. alicui subsidium, auxilia Ci. idr., alicui carmina Cat.; z izpuščenim obj. personae ali rei: misit (sc. nuntios, servos) circum amicos Suet. poslati k prijateljem, cui tamen de mensā misit Ci. Namen se izraža: z dat.: aliquem alicui auxilio ali subsidio C., Ci., L., N. na pomoč; s praep.: aliquem in negotium m. Ci. tržit, trgovat, in auxilium m. Iust., ad subsidium m. Auct. b. Hisp., pullarium in auspicium m. L., centurias in suffragium L. pustiti centurije h glasovanju, centurijam dati glasovati, iudices in consilium Ci. pustiti sodnike k posvetovanju, da se posvetujejo, omnibusque annis in consilium de te deos mittis exigisque, ut sententiam suam mutent Plin. iun. bogove kličeš, da naj ti bodo sodniki; s finalnim stavkom (pogosto v relat. zvezi): missus sum, te ut requirerem Ter., misit ad eum nuntios, qui postularent C., misit legatos Romam, qui senatum docerent S.; brez osebe kot obj.: misit, qui locum explorarent N., misi pro amicitiā, qui hoc ei diceret Ci., misit, qui cognoscerent C.; s sup.: N., misit legatos ad Caesarem rogatum auxilium C., exclusi eos, quos tu ad me salutatum mane miseras Ci.; brez osebe kot obj.: mittit rogatum vasa ea Ci., non meā culpā saepe ad vos oratum mitto S.; z gerundijem ali gerundivom: Vell., ne mittas quidem visendi uxori Ter., m. aliquem cum exercitu ad obtinendas Hispanias S.; redko z inf.: Pl., Pr., Iust., te quaerere mitto O.; brez osebe kot obj.: misit orare, ut venirem Ter.

2. iz zvez, kakor: mittere nuntios ad aliquem S., litteras ad aliquem Ci., C., L., S. ali alicui L., Auct. b. Hisp., si hanc epistulam non misisset Ci., m. alicui salutem O. pozdrav pošiljati komu, pozdraviti (pozdravljati) koga (pis(me)no) se je razvil glagolu mittere occ. pomen sporočiti (sporočati), naročiti (naročati), pisati komu (= gr. ἐπιστέλλειν) s finalnim stavkom ali odvisnim vprašalnim stavkom: ad legatum misit (naročil je legatu), ut cohortes educeret C., mitto, quid tum sit actum Ci., quin Attico mitteret, quid ageret N. ne da bi sporočil Atiku, kaj počne. — Subst. pt. pf. missus -ī, m (božji) poslanec (o Kristusu): Arn., Isid.; pl. missī -ōrum, m poslani sli: C., L.

3. poslati (pošiljati), odposlati (odpošiljati), da(ja)ti v dar, podariti (podarjati), pripraviti (pripravljati), posvetiti (posvečevati) komu: puer causa erit mittundi (sc. munus) Ter., hospitibus magna munera S., ultro muneribus missis H., sestertium centum milia muneri misit N., quae tibi dona (kot obrodek) mittere posset Tomitanus ager O., rure suburbano poteris tibi dicere missa (sc. rustica dona) O., m. alicui mentem V. vdahniti komu misel, navdahniti koga z mislijo, et nos saeva manu mittamus funera Teucris ali exitium apibus V., hunc librum ad te de senectute misimus Ci.

4. da(ja)ti, prinesti (prinašati), donesti (donašati), da(ja)ti vojaka, vojake: nec non et torrentem undam levis innatat alnus missa Pado O., India mittit ebur, molles sua tura Sabaei V., quem mater Aricia misit (sc. militem) V., quos frigida misit Nursia V.; pesn.: aurea māla decem misi V. sem prinesel. —

III. (od)poslati ((od)pošiljati) = (od)da(ja)ti, da(ja)ti od sebe, izhlapiti: luna eam lucem, quam accepit a sole, mittit in terras Ci., tremunt in vertice cristae sanguineae, clipeoque micantia fulmina mittit V. njegov ščit se blešči, plura sibi assumunt, quam de se corpora mittunt Lucr., fruges mittunt signum sanguinis L. izločajo kri, vapor, quem sol mittit Lucr., Afranianos contra multis rebus summi timoris signa misisse quod suis non subvenissent C. kazati vidne znake strahu, mittit animus mortalia signa Lucr. kaže znake umrljivega izvora; o rastl. poganjati: radices Col., folium, florem Plin. Poseb. glas(ove) od sebe da(ja)ti, oglasiti (oglašati) se, (spre)govoriti, izustiti: Cu., Fl., varios linguae sonitūs Lucr., quoniam non omnia corpora vocem mittere concedis neque odorem Lucr., mittunt venti fremitūs Lucr. vršijo, horrenda sibila misit (sc. serpens) O., in serpente deus praenuntia sibila misit O., m. voces Lucr. (o psih) glasno (za)lajati, vocem m. Fest. (o žabah) regljati, repente vocem sancta misit Religio Ph., vocem pro me nemo mittit Ci. ne spregovori, se ne oglasi, vox de quaesturā missa nulla est Ci. nihče ni zinil besedice o kvesturi, nihče ni niti črhnil o kvesturi, si quis memorem libertatis vocem aut in senatu aut in populo misisset L. spregovoriti svobode zavedajočo se besedo, apud dominum vitae necisque vocem supplicem m. L. proseč se oglasiti, missum verbum ab ore praeconis Lucr. beseda, ki ji jo je povedal glasnik, haec Scipionis oratio quod senatus in urbe habebatur Pompeiusque aberat ex ipsius ore Pompei mitti videbatur C. da prihaja. —

IV.

1. spustiti (spuščati), izpustiti (izpuščati), iz rok (iz)pustiti (izpuščati): brachiolum puellae Cat., accĭdere in mensas ut rosa missa solet O. ki si jo izpustil iz rok, non missura cutem nisi plena cruoris hirudo H., missis armis de fugā cogitabant C. odvrgli so orožje in razmišljali o begu, leo e caveā missus Corn., Curtius eques Romanus deliciis diffluens, cum macrum turdum sumpsisset in convivio Caesaris, interrogavit an mittere liceret Macr.; v okrepljeni obl.: columbas in theatro e sinu missas facere Varr. spustiti, da vzletijo. Poseb. konje, vozove, dirkače izza pregrade v dirkališče spustiti (spuščati): Corn., Hyg., maxima iam vacuo praetor spectacula circo quadriiugos aequo carcere misit equos O., quadrigas L., carcere missus equus O., cum carceribus missos rapit ungula currūs H., nam semel quadrigis, semel desultore misso L. (gl. desultor); occ. kot medic. (kirurški) t.t. kri pustiti (puščati): antiqui medici nesciebant sanguinem mittere Sen. ph., sanguinem incisā venā mitti novum non est Cels., sanguinem homini mitti non alienum est Cels., sanguinem alicui mittere a capite Petr., ex (a) brachio, ex crure, ex venā, iuxta talos Cels.; pren.: sic Appius, cum ἐξ ἀφαιρέσεως provinciam curarit, sanguinem miserit, quicquid potuit detraxerit Ci. ep. izsesal kri, missus est sanguis invidiae sine dolore Ci. ep. zavisti se je izpustilo malo krvi, kar ji dobro de.

2.
a) pustiti (puščati), odpustiti (odpuščati), izpustiti (izpuščati) iz česa (večinoma v okrepljeni obl. missum facere); odpustiti (odpuščati) iz službe: Auct. b. Afr., Suet., remotis sive omnino missis lictoribus Ci., nautas missos facere Ci., quaestores, legatos, praefectos, tribunos suos multi missos fecerunt Ci., legiones missas fieri iubere Ci.; tako tudi: amicos missos faciamus Ci. (v provinco s seboj vzete pretorjeve) prijatelje; subst. missī -ōrum, m odpuščenci, (iz vojaške službe odslovljeni) vojaki, odslovljenci: missorum stipendia lucrari Ci., missorum causas cognoscere L.; izpuščenci iz ječe, vojnega ujetništva: L. Scipionem … non passurum inter hostes populi Romani in carcere et vinculis esse mittique eum iubere L., at Eumenes, cum diutius in vinclis esset, ait Onomarcho … quin aut interfici aut missum fieri iuberet N., at ille ut ingressus est confestim gladium destrinxit iuravitque se illum statim interfecturum nisi ius iurandum sibi dedisset se patrem missum esse facturum L., m. exercitum inermem L., praefecti a me missi sunt C. ap. Ci.
b) pustiti brez kazni, ne kaznovati: rogamus, ut mittas (sc. eum) Petr.
c) pustiti iz sužnosti, oprostiti sužnosti, osvoboditi (osvobajati), svobodo da(ja)ti komu (prim. manūmitto): neque ille (sc. leno) vult mittere (sc. eam) Pl.
d) (od)pustiti, zapustiti nevesto, ženo, ločiti se od … : hanc ut mittam Ter., Lolliam Paulinam, C. Memmio consulari exercitus regenti nuptam … perductam a marito coniunxit sibi brevique missam fecit Suet.
e) zbore, družbe razpustiti (razpuščati), skleniti (sklepati), končati: Ap., Front., senatum C., convivium, praetorium L., certamine misso ali misso certamine V.

3. pustiti (puščati) koga, kaj, opustiti (opuščati), izogniti (izogibati) se česa, odpoved(ov)ati se čemu, slovo da(ja)ti čemu, ne ozirati se več na kaj (pogosto v okrepljeni obl. missum facere): Val. Max., mitte me Pl., Ter., me missum face, nos missos face Ter., sed tum maesta virum mittens quae verba locuta es Cat., cum Pollentina plebs funus cuiusdam primipilaris non prius ex foro misisset (ne pustiti s foruma prej) quam extorta pecunia per vim heredibus ad gladiatorium munus … Suet., mitte hunc ire Pl., pro nobis mitte precari O. opusti prošnje, ne prosi, mitte sectari H. nehaj poizvedovati = ne poizveduj dalje, timorem mittite V., m. hanc curam de pectore V., mittere ac finire odium L., inanes spes H., ambages Pl., L., ambagibus missis H. brez ovinkov, misso officio Ci. ne oziraje se več na dolžnost, m. aliena Lucr., missum facere amorem, missam facere iram L., missos faciant honores Ci., missa istaec face Ter. ne misli več na to; occ. v govoru kaj izpustiti (izpustiti), (za)molčati, hoteti molčati o čem, preskočiti, hoteti preskočiti kaj, ne omeniti (omenjati) česa: Val. Max., mitto rem Ter., mitto proelia, praetereo oppugnationes oppidorum Ci., mitto de amissā maximā parte exercitūs Ci., mitto quod invidiam, quod pericula, quod omnis meas tempestates et subieris et multo etiam magis, si per me licuisset, subire paratissimus fueris Ci.; tudi v okrepljeni obl.: ut haec missa faciam, quae iam facta sunt Ci., horum agrorum ego missos faciam quaestus triennii Ci.

Opomba: Sinkop. pf. mīstī = mīsistī: Cat. Star. inf. mittier: Pl., Tit. fr., Lucr.

miz|a¹ ženski spol (-e …) der Tisch; slavnostno okrašena jedilna: die Tafel; -tisch (biljardna Billardtisch, delovna Arbeitstisch, dodatna Beistelltisch, igralna Spieltisch, intarzirana Einlegetisch, jedilna [Eßtisch] Esstisch, konferenčna Besprechungstisch, Konferenztisch, kuhinjska Küchentisch, laboratorijska Labortisch, lesena Holztisch, likalna Bügeltisch, marmorna Marmortisch, v kotu Ecktisch, za ličenje Schminktisch, odlagalna Abstelltisch, pisalna Schreibtisch, previjalna Wickeltisch, raztegljiva Ausziehtisch, risalna Zeichentisch, servirna Beistelltisch, Serviertisch, sosednja Nebentisch, Nachbartisch, šahovska Schachtisch, šivalna Nähtisch, točilna Schanktisch, Schänktisch, vrtljiva Drehtisch, vrtna Gartentisch, zložljiva Klapptisch)
okrogla miza (diskusija) das Gespräch am runden Tisch, das Rundtischgespräch
pravo ločitev od mize in postelje die Trennung von Tisch und Bett
… mize Tisch-
(noga das Tischbein, pogrinjanje das Tischdecken, rob die Tischkante, der Tischrand)
pogrniti mizo den Tisch decken
pospraviti mizo po jedi: den Tisch abdecken, abservieren
k mizi iti: zum Tisch, sesti: an den Tisch
sesti k mizi sich zum Tisch setzen, sich an den Tisch setzen, k obedu: sich zu Tisch setzen
povabiti k mizi k obedu: zur Tafel bitten
na mizi: auf dem Tisch
na mizo: auf den Tisch
prinesti na mizo jedi: auftragen
dati na mizo auf den Tisch geben, posode, jedi: auf den Tisch stellen
figurativno dati karte na mizo die Karten auf den Tisch legen
od mize: vom Tisch
vstati od mize vom Tisch aufstehen
po mizi: politi: über den Tisch
udariti: auf den Tisch (schlagen)
udariti s pestjo po mizi figurativno mit der Faust auf den Tisch schlagen
pod mizo: unter dem Tisch, unter den Tisch
spraviti pod mizo pri pitju: unter den Tisch trinken/saufen
pri mizi: am Tisch, pri obedu: bei Tisch
Tisch- (soseda na desni die Tischdame, kavalir der Tischherr, družba die Tischgesellschaft, die Tischrunde, nagovor die Tischrede, pogovor das Tischgespräch, sosed der Tischnachbar, vedenje Tischmanieren množina)
z mize: vom Tisch
odnesti z mize po obedu: abtragen
za mizo am Tisch, pri obedu: bei Tisch
sesti za mizo sich an den Tisch setzen
sesti za zeleno mizo sich an den Verhandlungstisch setzen
spraviti za zeleno mizo an einen Tisch bringen

míza table

čajna míza tea table
delovna míza worktable
míza za kartanje card table
nočna míza nightstand, bedside table
okrogla míza round table
pisalna míza writing desk, writing table
toaletna míza dressing table, dresser
jedilna míza dinner table
raztezna míza extending table, pull-out table
prodajna míza counter
operacijska míza operating table
raztegljiva míza sliding table, telescope table
míza za biljard billiard table, snooker table
zložljiva míza folding table
kuhinjska míza kitchen table
krilo za podaljšanje míze table-leaf, map
sosed pri mízi neighbour at table
užitki pri mízi (jedi) the pleasures pl of the table
od míze in postelje pravo from bed and board
ločitev od míze in postelje pravo divorce, judicial separation
biti pri mízi (obedu) to be at the table
pogrniti mízo to lay (ali to set) the table, to lay the cloth
pospraviti mízo to clear the table, to take the things off the table
sesti k mízi to sit down to table
sesti na čelo míze to take the head of the table
streči pri mízi to wait at (ali on) table
udariti po mízi to pound the table

míza (-e) f tavolo, tavola; desco; banco; mensa:
hrastova, javorova miza tavolo di quercia, di acero
kamnita, kovinska, lesena miza tavolo di pietra, di metallo, di legno
delovna miza tavolo di lavoro
pripraviti mizo za kosilo apparecchiare la tavola per il pranzo
kosilo je na mizi! il pranzo è in tavola!
povabiti koga k mizi, za mizo invitare qcn. a tavola
biljardna miza tavolo da bigliardo
operacijska miza tavolo operatorio
prodajna, točilna miza banco di vendita; banco, bancone
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
v tistih časih pogosto ni bilo kaj dati na mizo allora non c'era spesso da mangiare
meso je prišlo na mizo le ob največjih praznikih si mangiava carne soltanto per le feste
pren. karte na mizo! (mettiamo) le carte in tavola
pren. s pestjo udariti po mizi battere un pugno sul tavolo, esigere energicamente
pijača ga je spravila pod mizo era così ubriaco da non tenersi in piedi, da finire sotto il tavolo
pren. sesti za zeleno mizo sedersi al tavolo delle trattative
teh. komandna miza tavolo, quadro di comando
alp. ledeniška miza banchi di ghiaccio
jur. ločitev od mize in postelje separazione dalla mensa e dal letto
šport. odskočna miza piattaforma (del trampolino)

mlad (-a, -o) jung; zelenjava: zart
rosno mlad blutjung; Jung- (delavec der Jungarbeiter, delavka die Jungarbeiterin, ličinka živalstvo, zoologija die Junglarve, živina das Jungvieh, volivec der Jungwähler, Jungbürger); Nachwuchs- (avtor der Nachwuchsautor, igralec der Nachwuchsschauspieler, talent das Nachwuchstalent)
mlad po letih jung an Jahren
mladi les gozdarstvo das Grünholz
mladi par Brautleute množina, das Brautpaar
staro in mlado alt und jung
mlado vino der Jungwein, der Heurige ( ein -r)

mlâd mláda mládo, dol. mlâdī -ā -ō mlad: mlad čovjek; mlad kao rosa; iz -ih dana; -i mjesec mlaj; -i krompir, grašak; -o vino; -a mȉsa nova maša; -a nedjelja, prva nedelja po mlaju; -a godina novo leto; staro i -o; Mlada Bosna; Mlada Evropa; Mlada Italija; Mlada Njemačka; Mlada Poljska

mlád (-a -o)

A) adj.

1. giovane:
lepo je biti mlad è bello esser giovani
rosno mlad giovanissimo

2. gastr. novello:
mladi krompir patate novelle
mladi sir formaggio non stagionato

3. (značilen za mladega človeka) giovane:
mlad obraz volto giovane
imeti mlad in močan glas avere una voce giovane e forte
mlad po duhu giovane di spirito

4.
mladi dnevi, mlada leta gioventù, giovinezza
v mladih letih je veliko potoval in gioventù viaggiò molto

5. (ki obstaja šele malo časa) giovane:
mlada družina una famiglia giovane

6. (ki je to postal pred kratkim) giovane, nuovo:
mladi in stari šef se dobro razumeta il nuovo e il vecchio capo s'intendono bene
mladi mesec (mlaj) luna nuova
mlada kri i giovani
od mladih nog fin da giovane
mlado vino vino nuovo
lingv. mlada izposojenka prestito recente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pejor. mlad homoseksualec bardassa, cinedo
gozd. mlad hrast querciolo
zool. mlad jež ricciotto
mlad kit balenotto
pejor. mlad butec merlo
mlad pilot aquilotto
knjiž. mlad potomec virgulto
zool., vet. mlada jegulja ceca
mlada junica manza
mlada opica scimmiotto
mlada ribica avannotto
agr. mlada sadika seedling
obrt. mlada šivilja caterinetta
agr. mlada trava guaime
mladi razvajenec pariolino
hist. Mladi Turki Giovani Turchi
iron. mladi vseved saputello
gastr. mlado govedo manzo
gastr. mlado jagnje abbacchio

B) mládi (-a -o) m, f, n

1.
mladi odhajajo v mesto i giovani migrano verso le città
dobiti, imeti mlade avere, figliare i cuccioli
pren. tam ima dež mlade è un luogo dove piove continuamente

2. pog.
ta mlada gospodinji la padrona giovane è quella che comanda in casa

3.
plesalo je staro in mlado ballavano vecchi e giovani
od mladega fin dalla gioventù

mléko lait moški spol

kozje (kravje, mandeljnovo) mleko lait de chèvre (de vache, d'amandes)
homogenizirano (kondenzirano, pasterizirano, polnomastno, posneto, sterilizirano, v prahu) lait homogénéisé, (condensé ali concentré, lait pasteurisé, entier, écrémé, stérilisé, en poudre)
materino mleko lait maternel
kislo mleko lait caillé
pinjeno mleko petitlait moški spol, babeurre moški spol
brat (sestra) po mleku frére moški spol (sœur ženski spol) de lait
surovo (kuhano) mleko lait bourru ali cru (bouilli)
mleko vre (prekipi) le lait bout (s'échappe ali se sauve)
čistilno mleko lait démaquillant (ali de beauté)

mléko (-a) n

1. latte:
materino mleko latte materno
mleko se sesiri, skisa il latte si inacidisce
molsti, posnemati mleko mungere, scremare il latte
homogenizirano mleko latte omogeneizzato
kislo, kuhano mleko latte acido, latte bollito
pinjeno mleko latticello
kozje, kravje, ovčje mleko latte di capra, di vacca, di pecora
mleko v prahu latte in polvere

2. (mleku podobna tekočina) latte:
čistilno mleko latte detergente
kokosovo mleko latte di cocco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tam se cedita med in mleko il paese di Bengodi, della Cuccagna
pren. njega se še mleko drži, še po mleku diši la bocca gli puzza di latte, ha ancora il latte sulle labbra
pren. samo ptičjega mleka mu še manjka non gli manca che il latte di gallina, sta come un pascià
pren. kopati se v mleku vivere nell'abbondanza
brat po mleku fratello di latte
grad. apneno mleko latte di calce
grad. cementno mleko latte di cemento
bot. ptičje mleko latte di gallina (Ornithogalum)
polmastno, polnomastno mleko latte magro, latte intero

mléko leche f

kozje (kravje, mandeljnovo) mleko leche f de cabra(s) (de vaca, de almendras)
kislo mleko leche agria (ali cuajada)
kondenzirano (pasterizirano, sterilizirano, polnomastno, v prahu, sveže, zavreto, v steklenici) leche condensada (pasteurizada, esterilizada, entera, en polvo, recién ordeñada, hervida, embotellada)
kobilje mleko leche de yegua
materino mleko leche materna (ali de la madre ali de mujer)
pinjeno mleko suero m de mantequilla
posneto mleko leche desnatada (ali descremada)
brat po mleku hermano m de leche
mleko se mu še ust drži tiene la leche en los labios

mlijèko s (ijek.), mléko s (ek.)
1. mleko: majčino, kravlje, kiselo, slatko mlijeko; obrano mlijeko posneto mleko; neobrano mlijeko neposneto mleko; kondenzirano mlijeko, kondenzovano mleko kondenzirano mleko; mlijeko u prahu
2. mleček, rastlinski sok: iz tanke cjevaste stabljike maslačka curi gorko mlijeko
3. ekspr. mesečina: gledaš kako mjesec -om brda kupa
4. mi smo rod po -u v rodu smo si po krvi
5. ptičje mlijeko bot. ptičje mleko, Ornithogalum; ekspr. ima svega, samo nema ptičjeg mlijeka; tamo teče med i mlijeko; krečno mlijeko apnica, apnena voda; pasti, uletjeti u što kao muha u mlijeko; djevojka je jedra kao da je -om nalivena; usisati nešto s majčinim -om

mlinarsko:
po mlinarsko jed: in/auf Müllerinart

mlinsko-predelovalen pridevnik
(o izdelovanju) ▸ malomipari feldolgozóPričakujemo, da bodo slovenska mlinsko-predelovalna podjetja odkupila vso doma pridelano pšenico po dogovorjeni ceni. ▸ A várakozások szerint a szlovén malomipari feldolgozóüezemek az összes itthon megtermelt búzát a megállapodás szerinti áron vásárolják fel.

Mnēmosynē -ēs, f (Μνημοσύνη) Mnemózina (pooseb. Zapomnitev, Pomljivost), po Jupitru mati Muz: Ci., Ph., Aus.; pl. Mnēmosynae -ārum, f Mnemózine = Múze: Aus.

mnenj|e³ [ê] srednji spol (-a …) (presoja) das Gutdünken, das Erachten
po mojem mnenju meines Erachtens (m. E.), meiner Ansicht nach (m. A. n.), meiner Meinung nach
po mojem skromnem mnenju nach meiner unmaßgeblichen Meinung

mnênje opinion; view; thinking; belief; mind; judgment, judgement; idea

po mojem (skromnem) mnênju in my (humble) opinion (ali judgment), to my mind, ZDA I reckon
javno mnênje public opinion
prevladujoče mnênje prevailing opinion
pristransko mnênje bias
strokovno mnênje expert opinion, finding
vnaprejšnje mnênje (predsodek) prejudice
različno mnênje dissenting opinion
izmenjava mnênj interchange of views, discussion
izražanje mnênja expression (ali statement) of opinion
raziskava javnega mnênja public opinion research, ZDA polls pl
razlika v mnênju difference of opinion, misunderstanding, disagreement, dissent
izraževanje javnega mnênja public opinion poll
sem mnênja, da... I am of the opinion that..., I take the view that...
nisem tega mnênja I disagree
sva različnega mnênja we differ in opinion
biti drugačnega mnênja to dissent
biti istega mnênja z... to agree with...
smo istega mnênja we are of one mind
imeti dobro (slabo) mnênje o... to think highly (badly ali ill) of someone
imeti visoko mnênje o kom to think highly of someone
imeti visoko mnênje o sebi to have a pretty good opinion of oneself, to be self-sufficient, to entertain a high opinion of oneself, to suffer from a swelled head, to think oneself no end of a fellow
odkrito sem mu povedal svoje mnênje I told him my mind
povedati svoje mnênje to speak one's mind
môči, sméti izraziti svoje mnênje o... to dare (ali to venture) to express one's view (ali opinion)
spremeniti mnênj, pridružiti se mnênju koga drugega to come round
mnênja se razhajajo opinions pl differ
postati drugačnega mnênja to change one's mind (ali opinion, views pl)
ne se strinjati z mnênjem kake osebe glede česa to disagree with someone about something
ustvariti si mnênje to form an opinion
ostaniva vsak pri svojem mnênju! let's agree to differ!
javno mnênje se nagiblje njemu v prid public opinion is rallying to his support

mnênje opinion ženski spol , avis moški spol , idée ženski spol , (point moški spol de) vue ženski spol

javno mnenje l'opinion publique
po mojem mnenju à mon avis, selon (ali d'après) moi, à ce que je pense
vnaprejšnje mnenje préjugé moški spol, prévention ženski spol, opinions toutes faites
mnenja sem, da je suis d'avis que, mon sentiment est que
to je moje mnenje voilà ma façon de voir (ali de penser), c'est mon avis
mnenja so deljena les opinions sont partagées
biti istega mnenja kot, deliti mnenje s kom être du même avis (ali de la même opinion) que, partager l'opinion de quelqu'un
biti drugačnega mnenja être d'un autre avis
spremenik svoje mnenje changer d'avis (ali d'opinion)
povedati, izraziti svoje mnenje émettre (ali exprimer, manifester) son opinion, opiner
potegniti se za svoje mnenje avoir le courage de ses opinions