Franja

cappa¹ f

1. kuta:
mettersi in cappa magna pren. svečano se obleči
romanzo di cappa e spada pustolovski roman (iz srednjega veka ali renesanse)
cappa di piombo pren. hudo breme, dušeča teža

2. ženski plašč

3. napa

4.
la cappa del cielo pren. nebesni obok, nebo

5. navt. nepredušna prevleka (za ladijske odprtine, instrumente ipd.)
navigare alla cappa pluti s spuščenimi jadri
PREGOVORI: per un punto Martin perse la cappa preg. zaradi malenkosti je šla stvar po zlu

caprifīcus -ī, f (caper in fīcus) „kozja smokva“, divji smokvovec, figovec in njen sadež divja smokva, figa: Ter., Varr., Cels., Pr., Col., Plin., iubet sepulcris caprificos erutas... flammis aduri Colchicis H. Na divjem smokvovcu se razvije šiškarica, ki se preseli na vrtni smokvovec in pospeši zorenje tako, da piči v njen plod. V besedni igri s caper in ficus: Mart. (IV, 52). Divji smokvovec sčasoma razmakne skale, med katerimi raste (prim. Iuv. X, 144, 145); od tod pesn. pren. = raznesilo jeter, izvor ošabnosti in slavohlepja: Pers. (I, 24, 25).

caprōnae -ārum, f (= a capite pronae, in caput pronae) čelni lasje, kodri, ki visijo s senc na lica: Luc. ap. Non., P. F. — Soobl. caprōneae: Ap.

capsārius -iī, m (capsa)

1. suženj, ki je spremljal gospodarjevega sina v šolo in mu nosil torbo s šolskimi potrebščinami, torbonoša, tokonoša: Suet., Ulp. (Dig.).

2. suženj, ki je za neznatno plačilo shranjeval obleko v javnih kopališčih, hranitelj obleke, garderober: Paul. (Dig.).

captare v. tr. (pres. capto)

1. pridobiti si

2. zajeti, zajemati:
captare le acque di un fiume per irrigare i campi zajeti rečne vode za namakanje polj
captare una radio prestreči, loviti radijsko postajo
captare un S. O. S. prestreči klic na pomoč

3. pren. ujeti; opaziti, opažati:
captare il pensiero di qcn. ujeti, kaj je kdo mislil

captātōrius 3 (captātor)

1. nanašajoč se na lov na dediščino: institutio (heredis) c. Icti. postavitev koga za dediča s pogojem, da tudi on stori enako, tako tudi scripturae c. Icti.

2. zapeljiv: hoc vafrum et captatorium Aug.

caput, capitis, n (capere)

1. glava,
a) človeška: Ca., Enn., N. idr., capite aperto Pl., Ci. gologlav, capite operto, obvoluto Ci., capite demisso Ci., C. s povešeno glavo, cervicibus fractis caput abscidit Ci., conferrent viri boni capita Ci., consules... capita conferunt, diu conlocuntur L. stikata glave, caput attollere O.; glava kot sedež razuma in pameti: incolumi capite es? H. ali si pri zdravi pameti? negotia centum per caput saliunt H. Posebne zveze: capita aut navia ali caput aut navim (-em) Macr., Aur., Paul. Nol. igra, pri kateri se ugiba, ali bo kvišku vrženi kovanec pokazal glavo (Janovo) ali grb (ladjo); prim. našo igro cifra-mož; preg.: nec caput nec pedes Ci., L. nima ne glave ne repa, ut nec pes nec caput uni reddatur formae H.; caput extollere Ci. glavo dvigniti kot znamenje upanja na boljše, tako tudi caput erigere in libertatem Aug. kot znamenje upanja na svobodo; caput movere Vulg. z glavo majati (v porogu ali škodoželjnosti); in caput alicuius recĭdere L.; supra caput esse Ci., S., L. sedeti na vratu, biti za petami (o nevarnosti, sovražniku idr.), iamque super caput legiones T.; per caput pedesque Cat. na vrat na nos.
b) živalska: Val. Max., Sen. ph., c. iumenti N., belua multorum capitum H. mnogoglava, ad capita bubula Suet. „pri volovskih glavah“, predel v Rimu, kjer so bile v skalo vsekane volovske glave.

2. o rečeh glava = glavica, vrh, konec, rt, kraj: capita vitis Ci., Col. loza, vitice, papaverum L., V. makove glavice, tignorum C., ex capite molis Cu. iz prednjega konca ali rta nasipa, c. columnae Plin. oglavje, fistulae L. ustnik, curvata capita (arcūs) V. oba konca loka, c. iecinoris C. vrhnji del jeter (v jeziku avgurov), si nusquam caput se ostendit Cels. oteklina, tvor, caput facere Pl. oteči, zabuhniti, capita aspera montis V. skrajni vrh, Atlantis pinigerum caput V.; o vodah (redko) = ustje, izliv: Rheni luteum c. H., Rhenus multis capitibus in Oceanum influit C.; pogosteje = izvir, vrelec: stratus ad aquae tene caput sacrae H., sacrum c. amnis V., ad caput fontis cuniculos agunt Hirt.; od tod pren. izvor, početek, počelo: ille fons et caput miseriarum Ci., c. criminum Ci., his vestigiis ad caput maleficii perveniri Ci., si quid sine capite manabit Ci. iz negotovega vira.

3. sinekdoha
a) glava = človek, oseba, mož, duša, posameznik: Iust., hoc caput Pl. jaz, c. ridiculum, festivum Ter. šaljivec, pavliha, haec duo capita nata sunt spurcissima Dolabella et Antonius Ci., carum caput V., H. „duša moja“ (v nagovoru), c. infandum V.; jur.: liberum c. Ci., libera servaque capita L., ignota capita L., c. noxium, innoxium L. krivec, nedolžni; pri šte-tju in oddelkih: hostium numerus capitum CCCCXXX militum fuit C. 430000 mož, quot capitum vivunt H., capita singula ex captivis distribuit C. po enega ujetnika, sesquimodios in capita describere Ci. za vsakega posebej, exactio capitum Ci. osebni davek, capite censi S., L. najnižji razred rim. državljanov, katerih premoženja niso cenili, ampak so jih le preštevali.
b) occ. (o živalih) glava, rep: Col., bina boum capita V., triginta capitum fetus V.

4. met.
a) življenje: capitis dimicatio Ci., salvo capite Ci. brez nevarnosti, capitis poena C. smrtna kazen, capitis periculum N. smrtna nevarnost, caput obiectare periclis V., coniuratio in tyranni caput L., hominis caput sacrare L., per suum caput iurare O.; poseb. jur.: iudicium capitis N. na življenje in smrt, capitis accusare Ci. na smrt, capitis damnare Ci. na smrt, capitis absolvere N. smrtne kazni oprostiti.
b) osebna pravica, državljanstvo, državljanska čast (pravice in položaj svobodnega moža v javnem življenju; vsaka omejitev teh pravic je: capitis deminutio Ci. izguba pravic, ki se deli na α) capitis deminutio maxima, kadar je državljan izgubil pravico do svobode, državljanstva in družine, β) capitis deminutio media ali minor, kadar je izgubil le državljanstvo, γ) capitis deminutio minima, kadar je izgubil le pravico do družine; capitis minor H. (kot ujetnik) ponižan v svojem državljanstvu, državljansko mrtev, capitis causa Ci. pravda o državljanski časti, mei capitis conservandi causa Italia tota Romam convenit Ci.

5. pren. kar je najvažnejše, najpomembnejše, najboljše,
a) glava, glavna oseba, prvak, glavar, početnik, osnovatelj: Ter., Vell., c. scelerum Pl., periurii c. Pl. slepar, c. coniurationis Ci., L., Cu., Graecorum concitandorum Ci. kolovodja, c. rei Romanae Camillus, c. rerum Masinissa, capita Latini nominis L., qui capita rerum erant L. glave v državi, caput rei publicae T.
b) glavna stvar, prva stvar, glavna točka, glavni del: c. defensionis Ci., videamus nunc id, quod caput est Ci., c. cenae Ci., Mart. glavna jed, c. litterarum Ci. jedro, glavna vsebina, Epicuri Ci. glavno načelo, c. vestrae pecuniae Ci. glavni vir dohodkov, patrimonii Ci., L.
c) poglavje, odstavek, oddelek, paragraf: Cels., Q., Gell., ex duabus orationibus capita alterna recitare Ci., caput est legis quadrugesimum Ci., praeclarum caput „ne quis...“ Ci.
č) o denarju glavna vsota, glavnica: demit de capite medimna DC Ci. od zakupnine, de capite quantum commodum fuit frumenti detraxit Ci.; poseb. o izposojenem denarju: deducere de capite, quod usuris pernumeratum est L., quinas hic capiti mercedes (= usuras) exsecat H. 5% na mesec, torej 60% na leto, capitis amissi iactura Col.
d) glavno mesto: Mediae Cu., c. gentis Artaxata T.; toda: Thebae caput totius Graeciae N. najimenitnejše mesto, Praeneste c. belli L. glavni kraj, netišče vojne.

Opomba: Abl. sg. capitī: Cat. (LXVIII, 124).

Cār, Cāris, m, nav. pl. Cārēs -um, acc. -ăs, m (Κᾶρες) Karec, Karci, ljudstvo, ki je sprva prebivalo na Sporadih, pozneje pa v jugozahodnem delu Male Azije in je bilo na slabem glasu zaradi nezanesljivosti in nizkotnega mišljenja; v sg.: Ci., N., v pl.: Pl., L., V., O., Sen. ph.; si quid cum periculo experiri velis, in Care id potissimum esse faciundum Ci. (naslanja se na gr. pregovor: ἐν Καρὶ κίνδυνον) si quid cum periculo experiri velis, in Care id potissimum esse faciundum Ci.; met.: Caras adiit O. v Karijo. Od tod

1. subst. Cāria -ae, f (Καρία) Karija
a) južna pokrajina v Mali Aziji od Meandra do Likije: Ter., Ci., L., N., Cu. idr.
b) karsko mesto s pridevkom Hydrela: L.
c) pristanišče v Trakiji: Mel.

2. adj. Cāricus 3 (Καρικός) karski: creta Varr., Plin., boves Plin.; večinoma kot subst. Cārica (cārica) -ae, f (sc. ficus) karska smokva, posušena smokva, suha figa: Plin., Stat., Vulg., quidam in portu caricas Cauno advectas vendens Ci., mixta est rugosis carica palmis O. smokve in datlji; pren.: abistis dulces caricae Petr. sladke, vesele šale.

cara ženski spol obraz, izraz obraza, pogled; zunanjost, površina; prednja stran, prava stran (tkanine); prava, desna stran; prava plat novca (s podobo); drznost, smelost

cara de acelga bled obraz
cara adelante naprej
cara de aleluya žareč obraz
cara atrás nazaj
cara de cartón, de corcho naguban obraz
cara de hereje, cara de judío strašljiv, strašilen obraz
cara de (justo) juez strog, neusmiljen obraz
cara de pascua, cara de risa vesel, veder obraz
cara de perro jezen, srdit, hud obraz
cara de pocos amigos zoprn, odvraten človek
cara de rallo kozáv obraz
cara al sol proti soncu
cara de tomate kot paradižnik rdeč obraz
cara de viernes mršav, žalosten obraz
cara de vinagre kisel obraz
cara a cara iz lica v lice, vpričo
a cara descubierta javno, pred vsem svetom
con buena cara prijazno, veselo
de cara nasproti
de cara al este proti vzhodu
en la cara se le conoce na obrazu se mu vidi
cruzarle a uno la cara dati komu zaušnico
el sol da de cara sonce sije naravnost v obraz
dar la cara jamčiti za; upirati se
no dar la cara skriti se, potuhniti se
dar (sacar) la cara por alg. zavzeti se za koga, potegniti se za, jamčiti za
dar en cara a uno komu kaj očitati
dar a alg. con la puerta en la cara komu vrata pred nosom zapreti
decírselo a alg. en la cara komu kaj v obraz reči
echar a cara o cruz a/c tvegati kaj
echarle a/c en (la) cara komu kaj očitati
guardar la cara skriti se
hacer cara upirati se
huir la cara bežati pred kom
lavar la cara a uno prilizovati se komu
no mirar la cara a uno biti skregan s kom
poner buena (mala) cara (ne)prijazen obraz narediti
te voy a quitar la cara razbijem ti glavo (grožnja)
eso salta a la cara to pade v oči, to je vendar jasno
saltar a la cara koga nahruliti
tener cara de corcho nesramen biti
nos veremos las caras se še vidimo! (grožnja)
volverle a uno a la cara u/c nekaj s prezirom odbiti
no volver la cara atrás ne obupati
no me volvió cara niti pogledal me ni
por su bella (linda) cara zaradi njegovih lepih oči, iz gole ustrežljivosti
cara de beato y uñas de gato volk v ovčjem kožuhu

carabine [-bin] féminin kratka puška, karabinka

carabine à air comprimé zračna puška
tir masculin à la carabine streljanje s karabinko
carabine de petit calibre, miniature malokalibrska puška

carbō -ōnis, m ogel, oglje: candenti carbone capillum adurere Ci., proelia rubrica picta aut carbone H., carbones vivi Petr.; črno oglje zaznamuje nesrečo ali kaj neugodnega nasploh: sani ut creta an carbone (z belo ali črno kredo) notandi H., impleantur meae fores elogiorum carbonibus Pl. z zabavljicami, s porogljivimi napisi; preg.: carbonem, ut aiunt, pro thesauro invenimus Ph. črepinje namesto denarja. — Kot nom. propr. Carbō -ōnis, m Karbon, ime Papirijevega rodu: Ci. ep., Plin. (gl. Papīrius).

carbón moški spol oglje, razžarjeno oglje; ogleni šilek (za risanje); ameriška španščina snet (žitna bolezen)

carbón animal živalsko oglje
carbón de leña lesno oglje
aglomerados de carbón briketi
dibujo al carbón ogljenka (risba)
pira de carbón kopa, kopišče, oglenica
¡se acabó el carbón! dosti tega! konec s tem!

carburant, e [karbürɑ̃, t] adjectif vsebujočo gljikov vodik; masculin gorivo

consommation féminin de carburant poraba goriva
ravitaillement masculin en carburant oskrba z gorivom
carburant auto, pour avions bencin za avto, za letala
(familier) emporter du carburant vzeti s seboj pijačo

carchēsium -iī, n (gr. καρχήσιον)

1. vršelo, koš na jadrniku: Luc. et Cat. ap. Non., Macr., iam mālus insurgit, pinus... insigni(s) carchesio conspicua Ap., summi carchesia māli Lucan., alti carchesia māli Cinna ap. Isid.

2. pren.
a) posoda za pitje, kupa, podobna vršelu, stisnjena na sredini in z ročajema, ki segata od dna prek vrha posode: L. Andr. fr., Val. Fl., Sil., cape Maeonia carchesia Bacchi V., liquidi carchesia Bacchi O., c. lactis O.
b) stroj žerjav, žerjavov steber: Vitr.

careō -ēre -uī -itūrus (iz *caseō, mediopasiv; prim. castus 3, castus -ūs, castimūnia)

1. biti brez česa, biti prost česa, ne imeti; z abl.: Lucr., Sen. ph., Q. idr., erat dignitate regiā, quamquam carebat nomine N. ni imel naslova, quae caret ora cruore nostro? H., ripa caret ventis H. je brezvetrn, adituque carentia saxa O. nepristopne, tandem nivibus Rhodope caritura O.; o dobrih rečeh: quam multa sunt commoda, quibus caremus Ci., si mercede caret virtus, tamen sit se ipsa contenta Ci., honore, lege c. Ci., arte c. H., bonis vero militibus cariturus sum Cu.; o slabih rečeh: P. Naso omni carens cupiditate Ci., metu carere non possumus Ci. strahu se ne moremo otresti, carebat suspicione Ci., N., c. culpā Kom., Ci., crimine, malo, dolore, febri Ci., morte H. nesmrten biti, malis hominibus Icti.

2. occ. po svoji volji vzdržati se, ne posluževati se, ne uporabiti (uporabljati), ne uživati, ne udeleževati se česa, odreči (odrekati) se čemu, (pri)kratiti si kaj: Pl., amicorum caruit facultatibus N. ni uporabil, quod declamationibus nostris cares, damni nihil facis Ci. ep., Veneris fructu c. Lucr.; poseb. o kakem kraju: caruit foro Pompeius, caruit senatu, caruit publico Ci. se je izogibal, non modo provinciis atque oris Italiae ac portubus nostris, sed etiam Appia iam via carebamus Ci. se nismo smeli posluževati, qui... caret omni maiorum censu Iuv. ki je po svoji krivdi izgubil, ki je potratil, caret libens patriā T.

3. (s priokusom neprijetnosti) pogrešiti (pogrešati), težko biti brez česa, morati se odreči čemu: Pl., Luc. fr., dies festi quid haberent voluptatis, carendo magis intellexi quam fruendo Ci., non caret is, qui non desiderat Ci.; z abl.: eo viro carent aegrius Ci. ga teže pogrešajo, c. consuetudine amicorum Ci., provinciā domoque Ci., patriā Ter., Ci., N. ali urbe, moenibus Ci. pogrešati (evfem. za pregnanstvo), matre carentes privigni H. ki se jim toži po materi, sirote; z gen.: tui carendum quod erat Ter., quod carendum tui erat Laevius ap. Gell.; vulg. z acc.: Fr., quia id, quod amo, careo Pl., meos parentes careo Turpilius ap. Non.; od tod pass. careri: Marc., virque mihi dempto fine carendus abest O. ki ga moram težko pogrešati. — Dep. soobl. careor v st.lat. po Prisc.

Opomba: Gen. pl. pt. pr. carentum: V., Lucr.

carga ženski spol breme, tovor; naboj, obremenitev; obdolžitev; dolžnost, obveznost; naskok, napad

carga cerrada strnjen napad s sabljami; ostra graja, ukor
buque de carga tovorna ladja
echar la carga a uno komu najtežje breme naložiti
echar la carga de sí znebiti se bremena
echarse con la carga vreči puško v koruzo
llevar la carga opraviti najtežje delo
ser en carga biti nadležen
soltar la carga samovoljno razveljaviti sprejete obveznosti
volver a la carga znova začeti; znova na koga pritiskati
a carga cerrada počez, poprek; brez premisleka, brezobzirno; obenem, hkrati
de ciento en carga zelo majhne vrednosti
no hay carga más pesada que tener la conciencia cargada čista vest je najboljše zglavje
cargas pl službene dolžnosti, obveznosti
a cargas kupoma, na pretek
echar las cargas a uno po krivem koga obdolžiti

cargo [kargo] masculin tovorna ladja, tovorno letalo

cargo mixte tovorna ladja s kabinami za potnike

cargo moški spol tovor; nakladanje; teža; trgovina dolg; obtožba, obdolžitev; naloga, naročilo; dolžnost, obveznost; služba, dostojanstvo

cargo de conciencia pomisleki vesti
a cargo de v breme; pod poveljstvom ali nadzorstvom
cesar en el cargo prenehati s službo
desempeñar un cargo opravljati službo
hacer cargo a uno de a/c komu kaj pripisovati, očitati
hacerse cargo de a/c nekaj prevzeti; nekaj pretehtati, preiskati, razumeti
¡hazte cargo! le pomisli!
eso corre(va) de mi cargo to je moja stvar; za to bom že jaz sam poskrbel
tener a su cargo a/c skrbeti za kaj
cargos son cargas, cargo lleva carga čast (dostojanstvo) prinaša bremena

caricare

A) v. tr. (pres. carico)

1. natovoriti, natovarjati; naložiti, nalagati; nakladati:
caricare i bauli sul furgone naložiti kovčke na kombi
caricare un camion naložiti tovornjak

2. ekst. pren. naložiti, nalagati; naprtiti; obremeniti, obremenjevati:
caricare lo stomaco di cibi pesanti obremeniti želodec s težko prebavljivo hrano
caricare di tasse obdavčiti, obremeniti z davki

3. trgov. povečati, zvišati:
caricare il prezzo di un prodotto dell'I. V. A. povečati ceno proizvoda z davkom na dodano vrednost

4. povečati; ojačati:
caricare la dose povečati dozo
caricare le tinte pren. pretiravati

5. karikirati

6. nabiti; naviti; natlačiti:
caricare il fucile nabiti puško
caricare la sveglia naviti budilko
caricare la pipa natlačiti pipo

7. voj. naskočiti; napasti, napadati:
la polizia ha caricato i dimostranti policija je naskočila demonstrante

8. šport štartati (na nasprotnega igralca)

B) ➞ caricarsi v. rifl. (pres. mi carico)

1. naložiti se; obremeniti se:
caricarsi di cibo obremeniti se s hrano
caricarsi di debiti pren. hudo se zadolžiti

2. pripraviti se:
caricarsi per una gara pripraviti se na tekmo

carico¹ agg. (m pl. -chi)

1. obtežen, obložen; natovorjen, naložen; obremenjen; poln:
il camion è già carico tovornjak je že naložen
carico di gloria pren. slaven, obsijan s slavo
carico di debiti pren. zadolžen
carico di figli pren. s številno družino

2. živ (barva):
un giallo carico živo rumena barva

3. gost, močen:
un caffè carico močna kava

4. nabit, navit:
fucile carico nabita puška
orologio carico navita ura