Franja

mīrīo -ōnis, m (po mīrus pretvorjen *mōriō iz gr. μωρίων, μωρός bebec)

1. spaček, spaka, nakaza: personae distortis oribus Acc. ap. Varr. spakasti obrazi (kot maske).

2. občudovalec: Tert.

mirìsati mìrišēm (gr. myrizein)
1. dišati: lipa miriše jakim mirisom; mirisati na znoj; to miriše na provokaciju
2. duhati, vohati: mirisati ružu
3. ekspr. marati: ovog mladića ni njegovi ne mirišu
4. ekspr. ovaj već miriše na koljivo ta ne bo več dolgo trave tlačil; čitava situacija miriše na barut položaj kaže na vojno, diši po smodniku

miroir [mirwar] masculin zrcalo, ogledalo; zrcalno gladka površina (du lac jezera)

miroir ardent, concave, convexe vžigalno, konkavno, konveksno zrcalo
miroir grossissant, déformant povečalno, zmaličevalno zrcalo
miroir de poche, mural žepno, stensko zrcalo
miroir réflecteur reflektor
miroir rétroviseur vzvratno zrcalo
miroir d'eau vodna površina geometrične oblike na vrtu, v parku
poli comme un miroir gladek kot zrcalo
œuf masculin au miroir nasajeno jajce
se regarder dans un miroir (po)gledati se v zrcalu

mīrus 3, adv. -ē (indoev. kor. *smei̯- smejati se; prim. skr. smáyate smejati se, smáyam strmenje, začudenje, ponos, gr. μειδάω, μειδιάω smejem se, lat. mīror, sl. smejati se, smeh, hr. smìjati se, ang. smile) čuden, čudovit, presenetljiv, pozornost vzbujajoč, osupljiv, poseben, izreden, nenavaden, neobičajen: Pl., Ter., Vell. idr., patientia mira ac singularis Ci., mira est religio Cereris Hennensis Ci., mire gratum fuit L. čudovito, posebno prijetno, mire favere Ci. izredno, mire finxit filium Ter.; subst. n. pl.: nimia mira memoras Pl. prečudovite stvari, tanta mira Pl. toliko čudovitega, toliko čudovitosti, septem mira Lact. sedem (svetovnih) čudes; z ACI: quod adhuc vos ignorare non mirum est Ci. ni čudno, nič čudnega ni; z ut: mihi illud videri mirum, ut una illaec capra uxoris simiai dotem ambederit Pl., sed ut in cunis fuerit anguis, non tam est mirum Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: sibi mirum videri, quid in sua Gallia populo Romano negotii esset C., mirum est, ut animus agitatione motuque corporis excitetur Plin. iun., mirum est, quam efficiat, in quod incubuit Plin. iun., mirum est, quam singulis diebus in urbe ratio aut constet aut constare videatur, pluribus iunctisque non constet Plin. iun., mirum est, qua religione, quo studio imagines Brutorum, Cassiorum, Catonum domi, ubi potest, habeat Plin. iun. Posebne zveze:

1. mirum in modum conversae sunt omnium mentes C. prav nenavadno, čudovito.

2. miris modis pallentia simulacra V. presenetljivo, pozornost vzbujajoče, modis animalia miris V. čudno, nenavadno.

3. mirum quantum ali mirum quam (po gr. ϑαυμαστὸν ὅσον ali οἷον) „čudno je, koliko ali kako“ = čudno (začuda) veliko, izjemno, izredno: mirum quantum profuit ad concordiam L., mirum quantum ocior medicina est Plin., mirum quam inimicus erat Ci.; pa tudi s cj.: mirum quantum fidei fuerit L.; tako tudi mire quam (= gr. ϑαυμαστῶς ὡς) čudovito (nenavadno, presenetljivo, pozornost vzbujajoče) je, kako … ne verjameš, kako … človek ne bi verjel, kako … : mire quam me illius loci non modo usus, sed etiam cogitatio delectat Ci. ep.

4. mirum ni (nisi) čudil bi se, če ne = stavim (jamčim), da; najbrž, (prav) gotovo: Caecil., mirum ni domi est Ter., mirum nisi hoc est O., mirumque esse, ni iam exteriore parte castra hostium oppugnentur L., mirum ni cantem? Nov. ap. Ci. naj morda celo pojem?; tudi pl.: mira sunt, ni … Pl.; toda: nisi mirum est Pl., Caecil. če se ne godijo prav čudne reči, če nam ni rešiti česa nam docela neuganljivega, če ni pred nami neka povsem nerešljiva uganka.

5. mirum quin „čudno, zakaj da ne“ = še tega (mi, nam) je manjkalo, menda res: mirum quin dicat Pl., mirum quin ab avo eius acciperem Pl.

6. kot vrinjeni stavek oz. vzklik: mirum! o čudo! O.; podobno: quid mirum? kaj je tu čudnega? O., ille „quid mirum?“ inquit Ci.; tako tudi nec mirum Auct. b. Afr. in ni čudno, in nič čudnega ali non mirum ni čudno, kajpada, seveda: non curat divina providentia singulos homines; non mirum: ne civitates quidem Ci.

Opomba: Adj. se stopnjuje z magis in maximē; vendar: quid enim hoc mirius: Varr. ap. Non., mirior tibi videor: Tit. ap. P. F.

misadventure [misədvénčə] samostalnik
nesreča, nezgoda

by misadventure po nesreči

mīsceō -ēre, mīscuī, mīxtum in (poznolat.) mīstum (indoev. kor. *mei̯k- mešati; prim. skr. mekṣáyati meša, gr. μίσγω, μείγνυμι (tudi μίγνυμι) mešam, aor. ἔμειξα, aor. pass. ἐμίγην, adv. μίγα, μίγδα pomešano, skupno, združeno, μιγάς -άδος zmešan, pomešan, sl. mesiti, mešati = lit. maišýti = let. màsît, stvnem. miscan = nem. mischen) Sklad: miscere aliquid re, tudi (poseb. metaf.) cum re, redko aliquid alicui rei.

1. mešati, pomešati, zmešati (stvari, ki jih je mogoče zopet razstaviti, temperare = mešati stvari, ki se pomešane ne dajo več razstaviti oz. ločiti): Pl., Lucr., Col., Plin., Vulg., vina faece Falerna ali Falerna melle H., pix sulphure mixta S., mixtā cruor harenā V. = cruor harena mixtus S., vina cum Styge miscenda bibas O., sarkast. = umri!, pulvere campus miscetur V. prah zagrinja poljano, prah vzvihrava s polja; metaf. (z)mešati, zmesiti = združiti (združevati): Plin. iun., Vell., iram cum luctu O., falsa veris Ci., gravitatem modestiae Ci., sacra profanis H. za enako imeti, humanis divina L. mešati, gravitate mixtus lepos N., interdum miscentur tristia laetis O., fors et virtus miscentur in unum V., nec vero finis bonorum ex dissimilibus rebus misceri et temperari potest Ci. zmešati in priravnati (prilagoditi), haec ita mixta fuerunt, ut temperata nullo fuerint modo Ci. tako zmešano, da nikakor ni bilo prav urejeno.

2. (z)mešati = spojiti (spajati), zediniti (zedinjati), združiti (združevati), pridružiti (pridruževati), povez(ov)ati: misceo lacrimis meas cum tuis O., tres legiones in unam T., civitatem nobis L., fletum cruori O., manūs T. podati si desnice, malis bonisque artibus mixtus T. zmes slabih in dobrih lastnosti = inter bona malaque mixtus T., mixto sonantem percutit ore lyram Val. Fl. z vokalno spremljavo, me nemus miscet dis superis H. pridružuje, interea mixtis (pričakovali bi mixtus) lustrabo Maenala nymphis V. pridružen, sanguinem et genus cum aliquo L. po zakonski zvezi, corpus cum aliquā Ci. telesno se združiti (združevati), imeti spolni odnos, mixtum genus V. (o Minotavru) mešanec, pol bik, pol človek, mixta deo mulier V. telesno združena z bogom, toda mixtus matre Sabella V. rojen v mešanem zakonu materi Sabelki; refl. in med.: se miscere viris V. pridružiti se, circa regem miscentur V. zbirajo se okrog kralja, conveniunt Teucri mixtique Sicani V. Tevkri in z njimi Sikani, fors et virtus miscentur in unum V. se združujeta, se povezujeta, m. se alicui O. telesno se (z)družiti s kom, imeti (s kom) spolni odnos; metaf.: alicuius animum cum suo, ut efficiat paene unum ex duobus Ci., curas cum aliquo Sen. ph. deliti s kom; occ. se miscere alicui ali alicui rei družiti se s kom, mešati se, spuščati se v kaj, udeležiti (udeleževati) se česa, biti deležen česa, biti udeležen pri čem: se m. partibus alicuius Vell., se m. hereditati paternae, negotiis Icti.

3. (z)mešati = (z)mesti, (z)mešati, v zmešnjavo spraviti (spravljati), spraviti (spravljati) v nered: cervorum turbam V., miscent se maria V. postaja razburkano, maria caelo ali caelum terramque V. hud vihar vzbuditi; od tod preg.: caelum ac terras m. L. velik hrup zagnati (zaganjati), hudo razgrajati, podobno: quis caelum terris non misceat et mare caelo Iuv.; omnia flammā ferroque m. L. napolniti (napolnjevati), preplaviti (preplavljati), domum gemitu V. tarnati po vsej hiši, moenia miscentur luctu V. žalost se širi po vsem mestu, pacem duello miscuit H. je zamenjal; od tod misceri aliquo ali aliquā re spremeniti (spreminjati), preobraziti (preobražati) se v koga ali kaj: mixtus Enipeo Taenarius deus Pr.; abs.: fallit ubique mixta Venus Stat. Poseb. (v političnem ali nravstvenem pomenu) (z)mesti, (z)mešati, v zmešnjavo spraviti (spravljati), spraviti (spravljati) v nered, vznemiriti (vznemirjati), (raz)rušiti: civitatem Ph., malis contionibus rem publicam Ci., omnia S. vse obrniti na glavo, preobrniti (preobračati), spremeniti (spreminjati), omnia infima summas paria fecit, turbavit, miscuit Ci., plura Ci. vnesti še več nemira, še več zmede, plurima N. veliko zmešnjavo narediti, vse obrniti na glavo, vse spraviti v nered, omnia armis tumultuque Vell., ea miscet et turbat, ut … Ci. dela tako zmešnjavo in tako spletkari, da … , miscent, turbant mores mali Pl.

4. mešaje narediti (delati), pripraviti (pripravljati): alicui miscere mulsum Ci. ep., poculaque inventis Acheloia miscuit uvis V., venenum mixtum in poculo ferre L., lurida terribiles miscent aconita novercae O. strupene pijače iz omeja, Veientana mihi misces Mart.; meton.: pocula alicui O. pijačo; metaf. vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati), dvigniti (dvigati), vne(ma)ti, prirediti (prirejati): animorum motūs dicendo miscere Ci., ignes miscent murmura V. mešata se blisk in grom, incendia miscet V. zažiga vse krog in krog, m. proelia V. ali certamina L. ali manūs Pr. spoprije(ma)ti se, coetūs, seditiones T., volnera inter sese miscent tauri V. si zadajajo med seboj (drug drugemu) rane.

Opomba: Soobl. mīscō -ere, od tod imper. miscite: Aug.

mischance [misčá:ns] samostalnik
nezgoda, smola, nesreča

by mischance po nesreči

mise [miz] féminin postavitev, položitev; vložek (v igri); oblačenje, obleka

mise élégante lépo oblačenje
de mise običajen; sodoben, moderen; primeren; veljaven (de nar); dopusten, dovoljen
mise en accusation obtožba
mise en action izvršitev, izvedba, uresničenje
mise en activité postavitev v obratovanje, delovanje
mise hors d'activité vzetje iz obratovanja, ustavitev
mise en application uporaba
mise bas (d'une chatte) povrg, skotitev (mačke)
mise en boîte (familier) nagajanje, draženje
mise en bouteilles polnjenje steklenic, ustekleničenje
mise en cause (juridique) poziv
mise sur chais vkletenje (vina)
mise en chantier začetek gradnje
mise en, hors circuit (él) vključitev, izključitev (električnega toka)
mise en circulation izročitev v obtok; prodaja
mise en code (automobilisme) zastrtje luči, žarometov
mise hors de combat (sport) knockout
mise au concours razpis (tekmovanja, nagrad)
mise sous courant (él) vključitev v tok
mise au courant obvestitev, obveščanje
mise en culture obdelovanje zemlje
mise en demeure poziv (za plačilo), opomin
mise à l'eau splavitev (ladje)
mise aux enchères dražitev, dražba
mise en évidence poudarjanje, poudarek
mise en état de siège proglasitev obsednega stanja
mise en exécution izvršitev
mise en faillite proglasitev konkurza
mise en gage zastavitev
mise en garde svarilo, posvaritev
mise en feu vložek (v igro)
mise au jour odkritje (pri izkopavanju)
mise en liberté izpustitev na svobodo
mise hors la loi izobčenje
mise en magasin uskladiščenje
mise en marche, en mouvement sprožitev v pogon, v obratovanje
mise au mat matiranje (pri šahu)
mise au monde porod, rojstvo
mise à mort usmrtitev
mise en musique uglasbitev
mise au net prepisanje na čisto, čistopis
mise à nu razgaljenje
mise en œuvre izvedba
mise en ordre ureditev
mise au pas (politično) izenačenje; prilagoditev vladajočemu načinu mišljenja
mise en paiement (iz)plačilo
mise à pied (začasna) razrešitev službe, prepoved izvrševanja poklica, udejstvovanje ipd.
mise sur pied sklic, poziv
mise en plis vodna ondulacija (las)
mise au point (technique, photographie) naravnanje; figuré izgotovitev; popravek
mise hors de poursuite (juridique) ustavitev pregona
mise en pratique uporaba, privzem v prakso
mise à prix cenitev, določitev cene; začetna ponudba
mise à la retraite upokojitev
mise en scène uprizoritev, režija
mise en sécurité zaščitenje, zavarovanje
mise sous séquestre sekvestriranje; odreditev prisilne uprave
mise sociale (juridique) finančni doprinos družabnika
mise sous tutelle postavitev pod varuštvo
mise en valeur izkoriščanje; uveljavljanje
mise à la terre priključek na zemljo, ozemljitev
mise en vigueur uveljavljenje, nastop veljavnosti
être de mise spodobiti se, biti na mestu, v modi; (denar) biti v obtoku
ce n'est pas de mise to se ne reče, ne nosi; to se ne spodobi
cela exige une mise au point to je potrebno popravka
juger les gens à leur mise soditi ljudi po njihovi obleki

mísel thought; idea

v míslih in mind, in one's thoughts
bogat z míslimi rich (ali fertile) in ideas
istih mísli like-minded, of the same mind
zatopljen v mísli engrossed (ali sunk, lost in thought)
vodilna mísel chief (ali principal) idea
že sama mísel na to the mere thought of it, merely thinking of it
prenos mísli thought-transference
branje mísli thoughtreading
svoboda mísli freedom of thought, free thought
črne mísli mi rojé po glavi I am in the doldrums
njegovo ime mi ne pride na mísel his name has slipped my memory
često vas imam v míslih you are often in my thoughts
kako si prišel na to mísel? what put such an idea into your head?
njegova edina mísel je, kako priti do denarja his sole thought is to make money
priti komu na mísel to be remembered by someone, to come (back) to mind, to be in someone's thoughts
nikoli mi ni to prišlo na mísel it never entered my head (ali my mind)
na mísel mi pride it occurs to me, it comes into (ali it crosses) my mind, I discover (da... that)
imeti samó eno mísel to have but one thing in mind (ali one thought)
tolar bi dal, da bi (zdajle) vedel za tvoje mísli! (figurativno)a penny for your thoughts!, a penny for them!
v glavo mi je šinila mísel, da... it suddenly occurred to me, the thought struck me that...
ne morem slediti tvoji mísli I don't follow you, I don't get your drift, I don't see what you're driving at
v míslih te vidim I can see you in my mind (ali in my mind's eye)
ni mu prišlo na mísel, da bi plačal svoj dolg he had no thought of paying his debt
brati, uganiti mísli koga to read someone's thoughts
želja je rodila mísel the wish is father to the thought
zaupati komu svoje mísli to open one's mind to someone
ne morem se znebiti, (otresti) te mísli I cannot banish (dismiss) this thought from my mind, I cannot get rid of this idea
kolikor glav, toliko mísli many men, many minds
še na mísel mi ne pride, da bi to storil I would not dream of doing it

mísel pensée ženski spol , réflexion ženski spol , opinion ženski spol

glavna, osnovna misel idée (ali pensée) fondamentale
skrita misel arrière-pensée ženski spol
misel na smrt l'idée de la mort
vodilna misel idée directrice (ali dominante, déterminante, générale)
žalostne misli idées tristes (ali mélancoliques, noires)
v mislih mentalement, en esprit, par la pensée
v mislih imeti avoir en vue, avoir l'intention (ali le dessein) de, se proposer de, projeter, compter faire, envisager de
po mojih mislih à mon avis
enih misli biti partager les idées (ali les vues, les opinions, le point de vue) de quelqu'un
istih, enakih misli biti avoir les mêmes idées (ali opinions), être animés des mêmes sentiments
drugih misli biti être d'un autre avis
na misel priti venir à l'esprit (ali à l'idée)
kako prihajaš na to misel? qu'est-ce qui te donne cette idée?, qu'est-ce qui te fait penser cela?, d'où te vient cette idée?

miserimōnium (miserimūnium) -iī, n (miser) beda, revščina, ubožnost: homo frugi [es:] quod tibi relictum est retines miserimonium (po nekaterih izdajah miserimunium) Lab. ap. Non.

mísliti (-im)

A) imperf. ➞ pomisliti

1. pensare:
misliti zbrano pensare con concentrazione
mislil je samo na smrt non faceva che pensare alla morte

2. pensare, ritenere, credere:
mislim, da so dogodki potekali takole penso che i fatti siano andati così

3. (imeti odnos do koga, česa) pensare:
dobro, slabo misliti o kom pensare bene, male di qcn.
dekle misli, kako je lepa la ragazza pensa di essere bella

4. (z nedoločnikom izraža namen, pojasnilo, možnost uresničitve česa) pensare, aver intenzione, intendere:
dolgo sem mislil govoriti z vami è da molto che intendevo parlare con lei
nisem te mislil žaliti non intendevo offenderti
ali mislite že kaj kmalu končati?! pensate o no di finirla?!

5. mislim reči (za dopolnitev povedanega, povzetek vsebine povedanega) intender dire, voler dire:
kaj ste po poklicu, mislim (reči), kakšno izobrazbo imate? lei che professione fa, volevo dire, che scuole ha fatto?
s tem ne mislim reči, da lenarite e con ciò non voglio dire che non fate niente

6. (izraža točno določitev predmeta) pensare:
koga misliš? chi pensavi?

7. ali misliš, kaj misliš (v medmetni rabi; izraža začudenje, podkrepitev trditve):
ali misliš, da tega ne vem? cosa credi che non lo sappia?
to je velik uspeh, kaj misliš è un grande successo, nonc'è che dire
ali misliš že enkrat pospraviti deciditi a sparecchiare, a far ordine una buona volta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
misliti na svojo korist pensare al proprio tornaconto
treba je misliti tudi na prihodnost bisogna pensare anche al futuro
ta človek misli na vse uno che pensa a tutto
misliti je treba tudi na svoje zdravje bisogna pensare a, aver cura della propria salute
misliti s svojo glavo pensare con la propria testa
misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
imeti navado glasno misliti aver l'abitudine di pensare ad alta voce
verjela je, da fant resno misli credeva che il ragazzo avesse intenzioni serie
to mi je dalo misliti ciò mi ha fatto pensare
nisem toliko dobil, kot sem mislil non ho ricevuto quanto m'aspettavo

B) mísliti si (-im si) imperf. refl. (predstavljati si) immaginare; pensare; credere:
težko si mislim kaj hujšega non so immaginarmi niente di più grave
ne morem si misliti, da je res non posso credere che sia vero
(za podkrepitev trditve, pritrjevanja) kar misli si, nikamor ne boš šla non esci neanche per sogno
'To me je užalilo' 'Si (lahko) mislim' 'E questo mi offese' 'Posso immaginarlo, lo credo bene'

missus -ūs, m (mittere)

I. met(anje), lučanje, lučaj, zagon, zaganjanje, spust, spuščanje, strel(janje): haud paulo quam hasta vehementius ictu missuque telum L., pili L., telorum Auct. b. Hisp., missus bis mille sagittae Lucr. —

II.

1. pošiljanje, naročilo, povelje, ukaz (v tem pomenu le v abl. sg.): missu Caesaris C. ali regis V. poslan od, nuntius venit ephorum missu N. po naročilu, na povelje, po ukazu.

2.
a) en poskus gladiatorjev ali en obvoz dirkačev v cirkusu: spectaculum multiplicatis missibus in serum produxit Suet., quo facilius centum missus peragerentur Suet.
b) prineseno na mizo, prinesena jed, rihta: omnes, singuli missus Lamp., quot missus esset habiturus Lamp.

misura f

1. mera, merjenje:
prendere le misure meriti
prendere male le misure pren. zmotiti se v oceni
abito, scarpe su misura obleka, čevlji po meri
che misura porti? katero številko (kroja, srajce) nosiš?

2. mera (instrument za merjenje):
pesi e misure utežne in dolžinske, površinske, prostorninske mere

3. pren. vrednost, sposobnost; sorazmernost:
vincere di misura, di stretta misura šport tesno zmagati

4. mera, umerjenost, preudarnost:
agire con misura delovati s pravo mero
non avere misura nel mangiare, nel bere ne poznati mere pri hrani, pijači
oltre misura, fuor di misura neumerjeno
passare la misura pretiravati

5. pren. mera, ukrep:
mezze misure polovični ukrepi
misure di sicurezza varnostni ukrepi
prendere, adottare misure ukrepati

6.
nella misura in cui če, v kolikor:
nella misura in cui lo ritieni necessario, fallo če se ti zdi za potrebno, stori to
a misura di po, po meri, primeren:
progresso a misura d'uomo napredek po meri človeka

7. lit. mera

8. glasba (battuta) takt

misurare

A) v. tr. (pres. misuro)

1. meriti:
misurare a occhio pomeriti na oko
misurare la stanza pren. iti gor in dol po sobi
misurare un colpo dobro zadeti
misurare il vestito pomeriti obleko

2. pren. oceniti, ocenjevati; presoditi, presojati; pretehtati:
misurare le difficoltà presojati, tehtati težave
misurare le parole pren. tehtati besede

B) v. intr. meriti

C) ➞ misurarsi v. rifl. (pres. mi misuro)

1. biti umerjen, zmeren (v)

2. pren. pomeriti se (s)

mišljênje thought, thinking, mind; (sodba) judgment, finding; (mnenje) opinion; feeling, sentiment; idea, view

po mojem mišljênju in my opinion, to my thinking, according to my judgment
javno mišljênje public opinion
strokovno mišljênje expert (ali professional) advice
splošno mišljênje common (ali public) opinion
smo enotnega (enega, istega) mišljênja we are of one mind

mišljênje façon ženski spol (ali manière ženski spol) de penser, pensée ženski spol , réflexion ženski spol ; (mnenje) opinion ženski spol , avis moški spol , sentiment moški spol , point moški spol de vue

javno mišljenje l'opinion publique
po mojem mišljenju à mon avis, selon moi, à ce que je pense, d'après mon opinion
biti istega mišljenja être du même avis (que), partager l'opinion de
drugačnega mišljenja biti avoir une autre opinion (ali idée)

mišljênje pensamiento m ; modo m de pensar; reflexión f ; (mnenje) opinión f

logično mišljenje razonamiento m
po mojem mišljenju en mi opinión, según mi criterio, a mi parecer
javno mišljenje la opinión pública
kakšno je Vaše mišljenje? ¿cuál es su opinión?
mišljenja so deljena hay división de opiniones
sem istega mišljenja kot ti soy de la misma opinión que tú
biti drugačnega mišljenja ser de otra opinión, pensar de otra manera
biti nasprotnega mišljenja ser de opinión contraria (ali opuesta)
nisem Vašega mišljenja no soy de su opinión
imeti dobro (slabo) mišljenje o kom tener buena (mala) opinión de alg
(pošteno, odkrito) komu povedati svoje mišljenje fam decirle cuatro verdades a alg

Mithrās -ae, m: Stat., Cl. ali Mithrēs -ae, acc. -em (-ēn), m: Cu. (Μίϑρας, jon. Μίϑρης) Mítra

1. perz. božanstvo, sprva beli dan, pozneje sončni bog, od časa Kserksa I. glavno božanstvo perz. religije. Po vojni z gusarji so njemu na čast obhajane skrivne slovesnosti našle pot tudi v Rim, cesarja Trajan in Domicijan pa sta jih uvedla tudi formalno. — Od tod adj. Mithriacus 3 (Μιϑριακός) Mítrov, Mítrin, mitréjski: sacra Lamp.

2. ime Izidinega svečenika: Ap. (z acc. Mithram).

Mithridātēs -is ali -ī, m (Μιϑριδάτης ali Μιϑραδάτης) Mitridát (Mitradát)

1. ime več pontskih kraljev. Poseb.
a) Mithridates V. Euergetes Mitridat V. Everget, v tretji punski vojni zaveznik Rimljanov, podpiral pa jih je tudi v vojni zoper poganskega kraljeviča Aristonika in dobil za to Veliko Frigijo: Iust.
b) Mithridates VI. Eupator Mitridat VI. Veliki Evpator (121-64), hud sovražnik Rimljanov; premagan od Pompeja se je nasadil na svoj meč: Ci., Mart., Iuv., Plin., Cels., Gell.

2. perzijski satrap: N.

3. kralj Armenije: T.

4. kralj Perzije, Cezarjev prijatelj: Auct. b. Alx.

5. dva perzijska kralja: Iust.

6. priča zoper Flaka: Ci. — Od tod adj. Mithridāticus 3 (Μιϑριδατικός) mitridátski, Mitridátov: bellum Ci. z Mitridatom, antidotum Plin., crimen Ci. priče Mitridata. Mithridātēus 3 (pesn.) ali Mithridātīus 3 (Μιϑριδάτειος) = Mithridāticus 3: Mithridatea nomina O., Mithridatia herba Plin.; v gr. obl.: antidotus celebratissima, quae Mithridatios vocatur Gell.; subst. Mithridātīum -iī, n mitridátij, zdravilo zoper strup, protistrup (imenovan po Mitridatu VI. (gl. zgoraj), ki se je z uživanjem protistrupov tako navadil strupov, da mu niso nič škodili): Cael.