Franja

reciprocō -āre -āvī -ātum (reciprocus)

I. trans.

1. prinesti (prinašati) zopet nazaj po isti poti, nazaj obrniti (obračati), sem ter tja (za)majati, gibati, premakniti (premikati), usmeriti (usmerjati): telum reciprocare Gell. semtertja tresti (vihteti, mektati), ventus reciprocare animam non sinit L. zajeti (in spustiti) sapo, vdihniti in izdihniti = dihati; prim. spiritum per fistulam reciprocare Gell., aëra vitali spiritu reciprocare Arn., quinqueremis in adversum aestum reciprocari non potest L. se je ne da krmariti naprej ali nazaj; poseb. o oseki: reciprocare undas Sil.; med.: reciprocatur mare Cu. upada, doživlja oseko, reciprocata maria Mel., in motu identidem reciprocando Ci. pri oseki, pri ponavljajoči se menjavi oseke in plime.

2. metaf. postaviti (postavljati) kaj v vzajemnost, v vzajemno razmerje: ista sic reciprocantur (so v takem vzajemnem razmerju), ut et si divinatio sit, dii sint, et si dii sint, sit divinatio Ci., quod (sc. animarum amicitiae) nec mutuae sint nec reciprocari queant Ap. jih ni mogoče (vzajemno, recipročno) (po)vrniti. —

II. intr. nazaj ali tja in nazaj (s)teči, (od)liti se, odteči (odtekati), doživeti (doživljati) oseko (in plimo), upasti (upadati): fretum Euripi non septies die temporibus statis reciprocat L., reciprocantes undae Iust., reciprocantibus aquis Fl., reciprocans oceanus Plin. Oceanova oseka.

reciprocus 3, adv. -ē (iz *reco-proco-; prim. re in procerēs, torej = nazaj in naprej obrnjen)

1. po isti poti se vračajoč: reciprocum est, cum unde quid profectum redit eo Varr., reciprocum telum Varr., amnis, aestus Plin., mare T., Plin. upadajoče, osekajoče, oseka, reciproce fluere Varr. tja in nazaj stopajoče ali povratno teči = plimovati in osekati, doživljati plimo in oseko, vox Plin. odbijajoč se (o odmevu, jeku).

2. pren. naroben, vzajemen, povraten, medseboj(nost)en, recipročen: argumenta (gr. ἀντιστρέφοντα) Gell. ki se obračajo proti tistemu, ki jih je podal, ars Plin. premenjalna, spreminjajoča se, vzajemna; tako tudi talio Gell.; pren. (adv.) narobe, napak, obrnjeno, (ravno) obratno: Prisc.; kot gram. t.t.: pronomina reciproca Prisc. povratni zaimki.

recipročni altruizem stalna zveza
biologija, antropologija (o vzajemni pomoči) ▸ reciprok altruizmus

recipročnost [ó] ženski spol (-i …) die Reziprozität, die Gegenseitigkeit, die Wechselseitigkeit; die Wechselbezüglichkeit
pogodba o recipročnosti der Gegenseitigkeitsvertrag

récit [resi] masculin pripoved(ovanje) (zgodbe, dogodkov); pripovedka; musique recitativ; solo (igra)

faire le récit de quelque chose poročati, pripovedovati o čem
faire un grand récit de grands récits veliko pripovedovati, govoriti
récit mensonger lažniva pripoved

recitātor -ōris, m (recitāre) bralec, čitalec

1. uradnih listin na sodišču pred sodniki: tres excitavit recitatores cum singulis libellis Ci., neque enim vos scripti sui recitatores, sed voluntatis interpretes fore putavit Ci., cum Brutus duobus recitatoribus constitutis ex duabus eius orationibus capita alterna inter se contraria recitanda curasset Ci.

2. o pesnikih in pisateljih, ki drugim berejo svoja dela = recitator: indoctum doctumque fugat recitator acerbus H., subinde sibi nuntiari iubent, an iam recitator intraverit Plin. iun., recitator historiam ingentem attulit minutissime scriptam Sen. ph.

reck [rek]

1. prehodni glagol
uvaževati, vzeti v obzir, upoštevati; brigati se za, skrbeti za, ozirati se na, paziti na, računati z

2. neprehodni glagol
misliti (of o)
vedeti (of za kaj, o čem)
retorika & poetično (le v vprašalnih in nikalnih stavkih) brigati se za, jemati v mar, mar biti, marati (of za kaj)
kesati se

it recks me not whether... ne briga me, ali (če)...
little recks he that... malo mu je mar, da...
of him she recks not on ji je malo mar
not to reck danger ne se meniti za nevarnost

reclīnis -e (reclīnāre) nazaj (vznak) nagnjen, naslonjen, zleknjen, ležeč

1. o osebah: Vop. idr., inque sinu iuvenis positā cervice reclinis O., super pedes cubantis reclinis T., in gramine floreo reclinis Mart.; s samim abl.: cubili reclinis Stat.; z dat.: Val. Fl., hastae, toro reclinis Sen. tr., maximo pontis Caesarei reclinus arcu Stat.

2. o stvareh: sellula reclinis Hier. naslanjač, naslonjač, tabula Pall. — Soobl. reclīnus 3.

reclūdō -ere -ūsī -ūsum (re in claudere)

I.

1. kaj zaprtega odpreti, odkleniti: Q., Pr., Lucr. idr., ostium recludere Pl., reclusa mane domus H., hosti portas recludere O.; večinoma pren.: tellurem dente (= aratro) recludere V. razorati, preorati, razkopati = humum recludere T., virtus recludit caelum H., vi terra dehiscens infernas reseret sedes et regna recludat pallida V., ensem recludere V. potegniti, izdreti, pectus mucrone V. ali iugulum ense recludere O. prebosti, iram Enn. fr. razbrzdati, sprostiti, dati prosto pot, fata recludere H. razdreti usodo = streti vezi (spone) usode = uničiti (razdreti) sklep usode (o Merkurju).

2. metaf. razode(va)ti, odkri(va)ti, razkri(va)ti, narediti (delati) očitno, (po)kazati: Plin. iun. idr., ebrietas operta recludit H., si recludantur tyrannorum montes T., aperiet et recludet contecta et tumescentia victricium partium volnera bellum ipsum T. —

II.

1. zapreti (zapirati), zakleniti (zaklepati): Pall. idr., recluso Iani templo Amm., matronas in carcerem Iust.

2. pren. prikri(va)ti, skri(va)ti: hoc agnatis reclusum esse Iust. prikrito, neznano.

Opomba: Pt. pf. reclausus: Ven.

reclūsiō -ōnis, f (reclūdere) odprtje, odpiranje: Isid., non valere perfectam facere reclusionem (o očesu) Cael.

recoger [g/j] zopet vzeti, (s)prejeti; prijeti, ujeti; zbrati, skupaj znesti; zožiti; pobrati, shraniti; zavetje nuditi; zapreti (blazneža); spodrecati

recoger el aliento sapo zadržati
recoger cartas pobrati pisma (iz nabiralnika)
recoger los frutos pobrati poljske sadeže
recoger informes (sobre) zbirati podatke (o), poizvedovati (o)
recoger velas uiti, pobrati jo
de ello recojo que... iz tega sklepam, da ...
recogerse skrčiti se, uskočiti se; omejiti se; rešiti se; spat iti, leči; iti v samoto
recogerse temprano zgodaj spat iti
¿a qué hora se recoge V.? kdaj hodite spat?

re-cōgnōscō -ere -cognōvī -cognitum (re in cōgnōscere)

1. zopet (spet, ponovno) spozna(va)ti, razpozna(va)ti, prepozna(va)ti: O., Aug. idr., sacra recognosces annalibus eruta priscis O., personas, te Ci., adulescentia, qualis fuerit, recognoscere Ci., tuam pristinam virtutem Pompeius ap. Ci. ep., illa reminiscendo recognoscere Ci., res recognoscere L. kot svojo last.

2. spomniti (spominjati) se, domisliti (domišljati) se česa (koga), priklicati (priklicevati) si v spomin koga, kaj: recognoscere fugam et furtum istius Ci., non causam cognoscere, sed ea, quae scit, mecum recognoscere Ci.

3. (zopet, znova, spet) pregledati (pregledovati), preizkusiti (preizkušati), premisliti (premišljati, premišljevati) o kom, čem, razmisliti (razmišljati, razmišljevati) o kom, čem, preudariti (preudarjati), pretehtati (pretehtavati, pretehtovati), presoditi (presojati), (pre)tuhtati (pretuhtavati), pretres(a)ti, razmotri(va)ti (pomen se delno tudi pokriva s pomeni pod točko 2): Suet., Col., Iust. idr., recognoscere agros L., tua consilia omnia Ci., noctem illam Ci., facta sua Ci., non discere, sed reminiscendo (v spominu) recognoscere Ci.; occ. pregledati (pregledovati), preveriti (preverjati), revidirati: decretum populi Ci., leges Ci. pretresaje se pogovarjati o … , codicem Ci., libellos Plin. iun.

re-condō -ere -didī -ditum (re in condere)

1. nazaj da(ja)ti, postaviti (postavljati), položiti (polagati), spraviti (spravljati), skri(va)ti, (s)hraniti (shranjevati): Pl., Col. idr., gladium in vaginam recondere Ci. spraviti, vtakniti, potisniti, senatus consultum, tamquam in vaginā reconditum Ci. shranjen, medicamenta L., aliquem flammae vi e rogo eiectum Plin., reliquias Pl.; pesn.: oculos recondere O. zopet zamižati, zopet zatisniti oči, serpens alvo recondit volucres O. požre, pogoltne, poje = ore aquam recondere Pr., ensem in pulmone V., gladium recondit lateri O. zažene (zabode, zasadi, zarine) v … ; kot medic. (kirurški) t.t. zopet (znova, spet) spraviti (spravljati) nazaj na pravo mesto: fragmentum Cels.; refl. se recondere umakniti (umikati) se (kam v samoto): Q., Sen. ph.; metaf.: mens alia visa sic arripit, ut his statim utatur, alia recondit, e quibus memoria oritur Ci., verba, voltus recondere T. ohraniti v spominu (v srcu, v zavesti), odia T.

2. zakri(va)ti, skri(va)ti, prikri(va)ti, zatajiti (zatajevati), utajiti (utajevati): Fl. idr., quasque recondiderat opes (sc. humus) O., his inventis libellis ceteri remoti et diligentius sunt reconditi Ci., at Trivia Hippolytum secretis alma recondit sedibus V., Ascanium curva valle recondere V.; metaf.: eos fama recondit V. molči o njih, voluptates r. T. — Od tod adj. pt. pf. reconditus 3

1. skrit: quod celari opus erat, habebant reconditum Ci., reconditus silvā O. skrit v gozdu, venae auri argentique Ci., vinum H. najboljše.

2. (zelo) odročen, od rok se nahajajoč, oddaljen: locus, angulus provinciae Ci., saltus Cat.; subst. n.: in recondito Plin. globoko pod ključem, trdno v zaporu; neutr. pl.: occulta et recondita templi C. (oboje skupaj = gr. ἄδυτα) najsvetejše; pren. oddaljen = nenavaden, neobičajen, neraben, zastarel: verba Augustus ap. Suet.

3. metaf. globok, nizko ležeč, skrit, prikrit, tajen: aculei orationis reconditi Ci., reconditi sensus sermonis Ci., dolor Ci., ratio Ci. globokomiselna, globokoumna; subst. neutr. pl.: reconditiora desidero Ci., natura recondita Ci. zaprt (tih) značaj.

recordación ženski spol spomin

de feliz recordación blaženega spomina (o umrlem)

recrēmentum -ī, n (re in cernere) odpadek (odpadki), žlindra, troska, usedlina, nesnaga, iztrebek (iztrebki): Macr., Prud., plumbi Cels., farris Plin. pleve; o človeških iztrebkih: deinde aridiora ex his recrementa in alvum convenire Gell.

re-crūdēscō -ere -crūduī (—) (re in crūdēscere) „zopet (znova) posta(ja)ti surov“, „zopet (znova) osuroveti“, „zopet (znova) okrvaveti“

1. (o ranah) zopet (znova) se (po)slabšati, zopet (znova) se predreti (predirati), zopet (znova) se odpreti (odpirati): quae consanuisse videbantur, recrudescunt Ci. ep.

2. metaf. zopet (znova) izbruhniti, zopet (znova) bukniti, zopet (znova) se živo (raz)vneti, zopet (znova) zagore(va)ti, ponoviti se: recrudescente Manlianā seditione L., paulisper recruduit pugna L., dolor Cu., amor Sen. ph., nefas Sen. tr., peccatum Hier., discordia Cypr.

rēctor -ōris, m (regere) vodnik, vodja, voditelj, vladar, gospodar, upravljalec, upravitelj, predstojnik, ravnatelj, krmar, voznik, usmerjevalec: navis rector Ci. krmar, equi S., T. jezdec, elephanti L.; metaf.: civitatis rector Ci. vladar, Dolopum O. ali Thebarum H. kralj, maris, deûm, Olympi O. gospodar, vladalec, peditum T. vodnik, castris (= castrorum) Lucan., Syriae rector T. namestnik; o pedagogu, učitelju, mentorju: Suet. idr., custos rectorque Plin. iun.; o neživih subj.: animus ille rector dominusque nostri Sen. ph., rector nostri animus Ap., iudicis vultus … rector est dicentis Q.

re-cubō -āre -āvī (re in cubāre) na hrbtu (vznak, nazaj) naslonjen ležati, spati, ležati, počivati: Cu., Tib., Plin. iun., Val. Fl., Isid., recubare in hortulis suis Ci., in antro sus V., solo (abl.) recubans V., in sinu consulis L. (o hotnici, vlačugi, prostitutki), recubans sub tegmine fagi, recubare super ossa semiesa antro cruento V.

re-cumbō -ere -cubuī (re in *cumbere)

1. nazaj se nagniti (nagibati), nazaj se nasloniti (naslanjati), leči (legati), uleči (ulegati) se (k počitku), zlekniti (zlekovati) se, (za)spati: O., Sen. rh. idr., eum primo, perterritum somnio, surrexisse; dein … recubuisse Ci., mulier sopita recumbit Lucr. zaspi, cum a conventu se remotum Dion domi teneret atque in conclavi edito recubuisset N. = in cubiculo recumbere Ci.; occ. leči za mizo, ležati pri mizi: Ph., Vulg., Aug. idr., recumbere in triclinio Ci., si potes Archiacis conviva recumbere lectis H., cum cibi capiendi causa recubuisset Val. Max., qui proximus recumbebat Plin. iun. najbližji mi omizni sosed. V.

2. metaf.
a) pasti (padati), spustiti (spuščati) se, omahniti (omahovati), (z)gruditi se, (z)rušiti se, pogrezniti (pogrezati) se: Plin. idr., unda ponto recumbit H., pons in palude recumbit Cat., umero O. ali in umeros cervix recumbit V. omahne, tauri recumbunt medio sulco O., iuba … recumbit in armo V. se spušča, nebulae campo recumbunt V. ležejo na polje, se spustijo na polje, visijo (se vlečejo) nad poljem; (o podirajočih se stavbah) sesesti (sesedati) se, usesti (usedati) se, ponikniti (ponikati): recumbit onus (sc. domus quassatae) in proclinatas partes O., recumbit pila vadis penitus illisa V.; pesn.: in te omnis domus inclinata recumbit V. nate se naslanja (opira), na tebi sloni.
b) nasloniti (naslanjati) se, ležati: iugera pauca Martialis longo Ianiculi iugo recumbunt Mart.

recuperātor (reciperātor) -ōris, m (recuperāre)

1. ponovni pridobitelj, ponovni osvojitelj (osvajalec, zavojevalec): urbis T.

2. v pl. rekuperátorji, razsodniki, lastninski razsojevalci, sodni zbor v Rimu, ki so ga sestavljali 3 ali 5 članov; odločal je o povrnitvi škode med rimskimi državljani in tujci (peregrini), zlasti v primerih, kadar so prebivalci provinc tožili rimske namestnike zaradi izsiljevanja. Od l. 77 so sodili tudi v imovinskih zadevah med rimskimi državljani: Pl., L., T., Suet., Gell., G., Ap. idr., recuperatores dare (o pretorju) Ci.