Franja

stréči servir (pri mizi a la mesa) ; atender ; (stroju) manejar, hacer funcionar; maniobrar

Vam že strežejo? (v trgovini) ¿le atienden ya?
streči bolnikom atender a les enfermos
streči svojim strastem ser esclavo de sus pasiones
streči komu po življenju atentar contra la vida de alg

strél coup moški spol de feu

strel iz pištole (iz puške, iz topa, s strelico) coup de pistolet (de fusil, de canon, de flèche); (nogomet) tir moški spol, shoot moški spol; (pok strelnega orožja) détonation ženski spol (d'une arme à feu)
strel v glavo balle ženski spol dans la tête
mojstrski strel coup de maître
odbojni strel (vojaško) ricochet moški spol
oplazni strel éraflure ženski spol (provoquée par une balle)
ostri strel coup à balle
pozdravni strel salut moški spol; (mornarica) salve ženski spol d'honneur
prazen, slep strel tir à blanc
prosti strel (pri nogometu) coup franc
pravi strel premier coup de feu
rešilni strel (lov) coup de grâce
strel za strah coup tiré en l'air (pour faire peur), coup de semonce (ali d'avertissement)
strel iz šibrovke tir à dragée (ali à menu plomb, à grains de plomb)
zgrešeni strel coup manqué (ali raté)
en strel je počil un coup partit, on entendit une détonation
strel ga je ranil v roko une balle le blessa au bras (ali lui fit une blessure au bras), il reçut une balle (ali une décharge) dans le bras
pripraviti se na strel se préparer à ouvrir le feu (ali à faire feu, à tirer)

stréla (-e) f

1. fulmine, folgore; pren. knjiž. saetta; pesn. dardo:
strela je udarila v drevo il fulmine ha colpito un albero
hiter kot strela veloce come un fulmine
priti, pasti kot strela z jasnega capitare, piombare come un fulmine a ciel sereno

2. pren. uomo malvagio, perfido

3. inter.
gromska strela! tuoni e fulmini!
da bi ga strela! gli venisse un colpo!
pren. strele udarjajo v visoke vrhove i fulmini colpiscono le cime; feriuntque summos fulmina montes
min. kamena strela cristallo di rocca
vet. kopitna strela quarto

stréla rayo m

od strele zadet alcanzado (ali herido ali fulminado) por el rayo
kot da bi ga strela zadela (fig) como si le tocara un rayo
kot strela iz jasnega (neba) como un rayo en tempo sereno, como una bomba
strela je udarila el rayo cayó (v sobre)
gromska strela! ¡mil rayos!, ¡rayos!

strength [strenɵ] samostalnik
moč, jakost, sila; čvrstost, odpornost; krepkost, žilavost; intenzivnost
vojska številčno stanje, dejansko stanje armade; jakost (utrdbe); (tekočine) vsebina

at full strength polnoštevilno, vsi
below strength, under strength vojska pod običajnim številčnim stanjem
in great strength v velikem številu
on the strength vojska na seznamu
(up)on the strength of na temelju, na osnovi česa
strength of body telesna moč
the strength of a horse figurativno konjska (silna) moč
strength of purpose moč volje, odločnost, vztrajnost
feat of strength dejanje, ki ga more napraviti le velika moč
it is beyond my strength to gre preko mojih moči
to measure one's strength with meriti svojo moč z
his relatives were there in full strength njegovi sorodniki so bili tam v polnem številu (vsi)

strésanje (-a) n sballottamento, scrollamento, scotimento, tentennata, tremore:
stresanje z glavo scrollata del capo
stresanje drobtin s prta lo scuotere le molliche dalla tovaglia
stresanje šal il raccontare barzellette
stresanje slabe volje, jeze na koga lo sfogare il malumore, la rabbia su qcn.

strésati, strésti secouer, agiter , (glavo) hocher, (é)branler ; (sadje z drevesa) faire tomber (en secouant un arbre)

stresati se trembler, frissonner, frémir
stresati koga iz spanja secouer quelqu'un pour le réveiller, réveiller quelqu'un en le secouant
jezo stresati nad kom passer (ali décharger) sa colàre sur quelqu'un
pred uporabo stresti! agiter avant de s'en servir!

strésati (-am) | strésti (strésem)

A) imperf., perf.

1. scuotere, agitare, scrollare, sbattere, dimenare:
konj stresa grivo il cavallo scuote la criniera
stresti komu roko stringere la mano di qcn.
stresati steklenico agitare la bottiglia

2. versare, gettare, spargere:
stresati krompir na kup gettare le patate sul mucchio

3. (s tresenjem odstranjevati) sbattere:
stresati prt, rjuho sbattere la tovaglia, il lenzuolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. stresati dovtipe, šale raccontare barzellette
pren. stresati letnice, podatke kar iz rokava snocciolare date, dati
pren. stresati ogenj in žveplo na nasprotnika attaccare aspramente l'avversario
pren. stresti jezo, nejevoljo na koga sfogare rabbia, malumore su qcn.
stresati smeh ridere di cuore, a crepapelle
smejati se, kot bi orehe stresal ridere ad alta voce, sguaiatamente
pren. stresti ploho kletvic snocciolare una sequela di bestemmie
stresati koga za lase, za ušesa tirare i capelli, le orecchie a qcn.

B) strésati se (-am se) | strésti se (strésem se) imperf., perf. refl.

1. scuotersi, riscuotersi

2. battere, sbattacchiare; rabbrividire:
šipe so se stresale od grmenja il tuono faceva battere i vetri
stresti se od groze, strahu rabbrividire dall'orrore, dalla paura

3. cadere fuori, riversarsi:
košara je polna, zato se jabolka stresajo la cesta è piena perciò le mele cadono fuori

4. stresati, stresti se nad koga sfogarsi su qcn., sfogare la rabbia su qcn.:
otroci ga ujezijo, potem se pa nad ženo strese i bambini lo fanno arrabbiare, poi lui si sfoga sulla moglie

stréšen du toit

strešna antena antenne ženski spol aérienne (ali extérieure, installée sur le toit)
strešna lepenka carton bitumé
strešna lina, strešno okno lucarne ženski spol, tabatière ženski spol
strešna opeka tuile ženski spol
strešno sleme faîtage moški spol
strešni tram entrait moški spol, tirant moški spol
strešni žleb gouttière ženski spol, chéneau moški spol

stréti (strèm) perf.

1. schiacciare; spaccare, spezzare, schiantare:
streti lešnike, orehe schiacciare nocciole, noci

2. pren. spezzare, annientare:
streti sovražnikov odpor spezzare la resistenza nemica

3. pren. spezzare, annichilire, distruggere:
bridkost, nesreča, obup strejo človeka l'amarezza, la disgrazia, la disperazione spezzano, distruggono l'uomo

4. agr. scotolare (il lino)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. spravi se, sicer ti strem kosti vattene, se no ti spacco le ossa
pren. streti okove spezzare le catene
pren. streti trd oreh rompere un osso duro
pren. streti komu srce spezzare il cuore a qcn.
streti koga v prah annientare, polverizzare qcn.

stréti triturar; quebrar; quebrantar; romper; hacer pedazos

streti se quebrantarse
strli so mu krila (fig) le han quebrado las alas

stretto

A) agg.

1. stisnjen:
a bocca stretta pren. nerad
a denti stretti pren. žilavo, vztrajno
ha il cuore stretto dall'angoscia stiska ga pri srcu, navdaja ga tesnoba
tenere qcn. stretto fra le braccia koga tesno objeti, stisniti k sebi

2. tesno ob, tik ob:
prendere una curva stretta avto voziti, speljati tik ob robu cestišča
stare stretto a qcn. tiščati se koga, biti tesno ob kom

3. tesno povezan, bližnji, intimen:
amicizia stretta intimno prijateljstvo
parente stretto bližnji sorodnik
essere stretto di amicizia con qcn. prijateljevati s kom

4. prisiljen, gnan:
è stato stretto dal bisogno a fare qcs. potreba ga je prisilila, da je nekaj storil

5. nujen, hud

6. stiskaški, skopuški:
tenere stretti i cordoni della borsa pren. skopariti

7. ozek, tesen:
calzoni stretti ozke hlače
andare, essere stretto biti ozek, stiskati (oblačila)
il vestito mi va stretto obleka mi je ozka

8. strog; strikten:
stretta osservanza delle regole strogo spoštovanje pravil
tenere qcn. sotto stretto controllo koga strogo nadzorovati

9. čist (narečje, govor):
parlare un milanese stretto govoriti čisto milanščino

10.
lo stretto necessario, lo stretto indispensabile najnujnejše

11. jezik ozek, zaprt (samoglasnik)

B) avv.

1. tesno; močno:
stringere qcn. stretto stretto koga močno stisniti, objeti
parlare stretto izgovarjati ozko

2. pren. strogo, striktno

C) m

1. morska ožina

2. glasba stretto (pri fugi)

strict, e [strikt] adjectif strog; natančen

discipline féminin stricte stroga disciplina
professeur masculin strict strog, natančen profesor
principes masculin pluriel stricts stroga načela
le strict nécessaire, le strict minimum najnujnejše, skrajni minimum
c'est la stricte vérité to je čista resnica
au sens strict du mot v najbolj točnem pomenu besede
dans la plus stricte intimité v najožjem krogu (družine, znancev)

strictim, adv. (stringere)

1. ozko, tik, (na) tesno, tikoma: Ap. idr., strictimne attonsurum esse an per pectinem Pl.

2. klas. le metaf. površno, mimogrede, (na) kratko: Varr., Q., Suet., Lact. idr., praetereuntes strictim aspeximus Ci., videamus nunc strictim … quae … facta sunt Ci., quae copiosissime dici possunt, breviter a me strictimque dicuntur Ci., res gestas populi Romani strictim (v novejših izdajah carptim) … perscribere S.

stríči (strížem)

A) imperf. tagliare i capelli; tagliare (unghie); tosare (le pecore); (iz papirja) ritagliare:
striči na balin rapare
striči z uhlji, ušesi tendere le orecchie
pog. striči komu peruti tarpare le ali a qcn.
pren. striči proračun fare tagli al bilancio

B) stríči se (strížem se) imperf. refl. tagliarsi i capelli; farsi tagliare i capelli:
že deset let se ne striže da dieci anni non si taglia i capelli
še vedno se striže pri istem frizerju kot pred leti da anni si serve presso lo stesso parrucchiere

strínjati se être d'accord avec quelqu'un sur quelque chose ; (o stvari) s'accorder avec quelque chose (tudi gramatikalno) correspondre à, être conforme à quelque chose

vsi se strinjajo s tem tout le monde est d'accord là-dessus (ali à ce sujet)
prepis se strinja (ali ujema) z izvirnikom la copie est conforme à l'original

strkljáti (-ám)

A) perf. rotolare:
strkljati kamen po bregu rotolare un sasso per la china

B) strkljáti se (-ám se) perf. refl. rotolare:
pren. debeli solzi sta se ji strkljali po licu due grossi lacrimoni le solcarono il volto

strméti (strmo se dvigati) être escarpé, s'élever (ali se dresser) abruptement ; (čuditi se, biti osupel) s'étonner de, être stupéfait (ali figé par la surprise, médusé d'étonnement) , familiarno sidéré ; (nepremično gledati) regarder fixement

strmeti v prazno (v daljavo) regarder dans le vide (au lointain)

stŕmo adv. ripidamente, arduamente:
skalnati grebeni strmo padajo le creste rocciose scendono ripide
tečaj dolarja strmo raste il corso del dollaro è in forte, in ripida ascesa

strníti (-em) | strnjeváti (-újem) perf., imperf.

1. serrare, rinserrare; chiudere, stringere:
strniti vrste serrare le file
strniti obroč okoli mesta chiudere l'accerchiamento della città

2. unire, fondere; compattare, accorpare:
strniti kmetijska zemljišča accorpare le aree agricole
strniti zloge v besedo unire le sillabe in una parola

3. stringere, rendere conciso, riassumere:
strniti dognanja riassumere i risultati