Franja

nēnia (napačno naenia) -ae, f (gr. νηνία; prim.: νηνία τὸ Φρύγιον μέλος)

1. pogrebna pesem, pogrebnica, sploh vsaka žalostna pesem, žalostinka, žálostnica, žalospev, otožnica: Pl., Q., Suet. idr., vocabulo neniā Graeci cantus lugubres nominant Ci., honoratorum virorum laudes in contione memorentur easque etiam cantu ad tibicinem prosequantur, cui nomen nenia Ci., absint inani funere neniae H., ne relictis, Musa procax, iocis Ceae retractes munera neniae H. (o žalostinkah Simonida s Keosa), naenia est carmen, quod in funere laudandi gratiā cantatur ad tibiam Fest., P. F. Od tod

2. pren. in preg. (žalosten) izid ali konec česa: id fuit nenia ludo Pl. to je bila za šalo tako rekoč pogrebnica = žalosten konec, tako se je to končalo, huic homini amanti mea hera dixit neniam de bonis Pl. žalostno zgodbo, dicetur merita Nox quoque nenia H. sklepna pesem, pesem sklepnica (po drugih pa: hvalnica), sunt, qui eo verbo (sc. neniā) finem significari crediderunt Fest., sunt, qui eo verbo (sc. neniā) finem significari putant P. F.

3. pesem sploh, kakor npr. poulična popevka, nočna pesem, nočno petje, uspavanka: lenes neniae Arn., puerorum nenia H., viles neniae Ph. nedolžne norčije; occ. čarovna pesem, čarovne besede: neniaque in volucres Marsa figurat anus O. (Fast. 6, 142), Marsa dissilire nenia H.

4. rovarsko pretresanje (prerešetavanje), škodoželjno kritiziranje, zlobno nerganje: accusatorum meorum neniae et probrosae querelae Hier. — Pooseb. Nēnia -ae, f Nénija, boginja pogrebnega petja, boginja žalostink, ki je imela kapelico pred Viminalskimi vrati: Arn. , Aug., Naeniae deae sacellum ultra (extra P. F.) portam Viminalem fuerat dedicatum Fest.

Opomba: Abl. sg. neniā dvozložen: naeniaque in (beri naeniaquin) volucres Marsa figurat anus O.

Neoclēs -is in (pri N.) -ī, m (Νεοκλῆς) Néokles, gr. moško ime. Znani so:

1. Temistoklov oče: N.

2. Epikurov oče, ki je šel kot „poljelovec“ (agripeta) na otok Samos in tam ustanovil šolo v mestu Samos: Ci.

3. neki slikar: Plin. — Od tod patron. Neoclīdēs -ae, m (Νεοκλείδης) Neoklíd (Neoklêjd), Neoklov sin (= Temistokles): O.

neodvis|en [è] (-na, -no) unabhängig (od gostote dichteunabhängig, od lege lagenunabhängig, od strojev maschinenunabhängig); strankarsko: parteilos
neodvis od volje unwillentlich
linearno neodvisen matematika linear unabhängig
Skupnost neodvisih držav die Gemeinschaft Unabhängiger Staaten (GUS)

neodvísen independent (od of)

neodvísen (glavni) stavek independent clause
neodvísno (prislov)
od independently of, apart from, irrespective of

neodvísen independiente

neodvisno od independientemente de

nèodvísen indépendant

neodvisno od indépendamment de

neophytus -ī, m (gr. νεόφυτος na novo sajen) od tod novokrščenec, nov (krščanski) spreobrnjenec, neofít: Tert., Vulg.

Neoterius -iī, m Neotêrij, iz Rima, l. 366 po Kr. kot notarius od cesarja Valentinijana I. poslan iz Galije v Afriko, l. 380 praefectus praetorio per Orientem, l. 390 konzul, l. 385 praefectus praetorio per Italiam, l. 390 praefectus praetorio per Gallias: Symm., Cod. Th.

Nepete -is, n Népete (Népeta), staro mesto v Etruriji (zdaj Nepi): L. — Soobl. Nepe: Vell., in Nepet: Plin. (po nekaterih izdajah Nepe). — Od tod adj. Nepesīnus 3 népetski: ager L.; subst. Nepesīnī -ōrum, m Népeti, Nepétčani, preb. Nepeta (Nepete): L.

Nephelē -ēs, f (Νεφέλη) Neféla (čisto lat. Nebula), prva Atamantova (Athamas) soproga, mati Friksa in Hele (Phrixus in Hellē); po smrti je kot boginja oblakov odnesla svoja otroka na zlatorunem ovnu, da bi ju rešila pred preganjanjem njune mačehe Ino: Hyg. Od tod adj. Nephelaeus 3 Nefélin: pecus Val. Fl. oven, ki je odnesel Nefelina otroka; metron.: Nephelēias -adis, f: Lucan. in Nephelēis -idos, f: O. Nefeléida = Nefelina hči Hela.

nepomljív immemorial; having a short memory

od nepomljívih časov from time immemorial; from time out of mind; immemorially

Nepōs² -ōtis, m Nepót, priimek Kornelijevega rodu. Najbolj se je proslavil Cornēlius Nepōs Kornelij Nepot, rim. vitez in zgodovinopisec, Ciceronov, Atikov in Katulov prijatelj, roj. okrog l. 94, umrl okrog l. 24. Napisal je 3 knjige z naslovom Chronica, nravstveno zgodovino Exempla v 5 knjigah, zgodovinsko delo De viris illustribus, življenjepise Katona starejšega, Cicerona in Atika, neko zemljepisno delo, v mladosti pa je pisal tudi ljubezenske pesmi. Od njegovih spisov so nam ohranjeni le odlomki in od njegovega (najmanj) 16 knjig obsegajočega dela De viris illustribus ena sama knjiga z naslovom De excellentibus ducibus exterarum gentium poleg življenjepisov Katona starejšega in Atika: Plin., Plin. iun., Gell., Lact. (ki ga imenuje Nepos Cornelius).

nȅpovrāt m nevrnitev: otišao je u nepovrat odšel je tja, od koder ni vrnitve; na nepovrat uzajmiti novac izposoditi si denar, ki nikoli ne bo vrnjen; gl. tudi unepovrat

nepremíšljen thoughtless, inconsiderate, imprudent, light-headed, reckless, giddy

nekateri ljudje so nepremíšljeni some people are inconsiderate; (prenagel) foolhardy, rash, overhasty, precipitate, heedless; arhaično temerarious
nepremíšljeno prislov imprudently, rashly, recklessly
bilo bi od tebe nepremíšljeno, če bi to storil you would be ill-advised to do so

Neptūnus -ī, m Neptún

1. z grškim Pozejdonom istoveten bog (Sredozemskega) morja in vsega drugega vodovja, Saturnov sin, Jupitrov brat in Amfitritin soprog, ki je baje ustvaril konja (prim. gr. Ποσειδῶν ἵππιος): senex fretus pietatei deum adlocutus summi deum regis fratrem Neptunum regnatorem marum Naev. fr., Neptunus saevis undis asperis pausam dedit Enn. ap. Macr., salsipotenti et multipotenti Iovis fratri et Nerei Neptuno laudes ago Pl., datum est … Neptuno, altero Iovis, ut volunt, fratri, maritimum omne regnum nomenque productum … a nando Ci., fanum Neptuni N., gratissima tellus … Neptuno Aegaeo V., uterque Neptunus (kot vladar slanih in sladkih voda) Cat., Neptunus pater Gell.

2. meton. (pesn.)
a) morje: credere se Neptuno Pl., Neptuni corpus acerbum Lucr., si forte morantīs (sc. apes) … praeceps Neptuno inmerserit Eurus V., non saxa … Neptunus alto tundit hibernus salo H.
b) ribe: cocus edit Neptunum Venerem Cererem Naev. fr., P. F. — Od tod

1. adj.
a) Neptūnius 3 Neptúnov, neptúnski: loca Pl. ali prata Ci. poet. ali arva V. ali lacunae Corn. (pesn. =) morje, Troia V. ali moenia V. = Troja, ki jo je baje Neptun utrdil skupaj z Apolonom, proles V., Neptunius heros O. = Tezej, Neptunov potomec, Aetnaeae Neptunius incola rupis Tib. = Polifem, Neptunov sin, dux Neptunius H. = Sekst Pompej, ki se je ošabno razglašal za Neptunovega posinovljenca, Neptunia cuspis Lucan. trizob; Neptuniae aquae L. neki vrelec pri Taracini.
b) Neptūnālis -e neptúnski, Neptúnov: ludi Tert.; subst. Neptūnālia -ium ali -iōrum, n neptunálije, Neptunov praznik, ki so ga obhajali 23. julija: Varr., Aus., Char., Prisc.

2. subst.
a) Neptūnicola -ae, m (Neptūnus in colere) Neptunov častilec: Sil.
b) Neptūnīnē -ēs, f Neptunína, Neptunova potomka, vnukinja = Tetida (Thetis), hči Neptunovega sina Nereja: tene Thetis tenuit pulcherrima Neptunine? (po nekaterih izdajah Nereine, gl. Nērēīnē pod Nēre͡us) Cat.

Nequīnum -ī, n Nekvín, mesto v Umbriji na kraju, kjer je stala pozneje Narnia: L., Plin. Od tod preb. Nequīnātēs -ium, m Nekvínci, Nekvináti: P. F.

Nerētum -ī, n Nerét (zdaj Nardo), mesto Salentinov v Kalabriji: O. Od tod preb. Nerētīnī -ōrum, m Neretíni: Plin.

Nēre͡us -eos in -eī, (dat. -eī Pl.), acc. -ea, abl. -eō, m (Νηρεύς) Neréj, božanski morski starec, sin Okeana in Gaje, čarovnik, spreminjajoč se kakor Protej, s svojimi hčerami Nereidami (ki jih je po Heziodu 50) in soprogo Dorido (Doris) biva v globinah Egejskega morja: Pl., V., O., Petr., Q., Stat. idr., o centum aequoreae Nereo genitore puellae Pr.; pesn. meton. morje: quā totum Nereus circumsonat orbem O., vexit et Aeolios placidum per Nerea ventos Tib., hic primum rubuit civili sanguine Nereus Lucan., remo Nerea versat Canthus Val. Fl. — Od tod

1. adj.
a) Nērēïus 3 (Νηρήϊος) Nerêjev, nerêjski: Nereia Doto V. Nereida, praescia venturi genetrix Nereia leti O. Ahilova mati Nereida = Tetida (Thetis), iuvenis Nereius (= Phocus) O., Nereius nepos (= Achilles) H., Nereia turba Sil.
b) Nērīnus 3 Nerêjev, nerêjski, morski: ostendere gazas, nodosas vestes animantum Nerinorum Aus. = rib.

2. patron.
a) Nērēis -idos, acc. -ida, nom. pl. Nērēidēs (daktilski pesniki merijo tudi Nērĕĭdēs) -um, acc. -idas, f (Νηρηΐς) Nereída, Nerejeva hči: Nereidum mater (= Doris) V., Nereida colligit orbam O., virides Nereidas oro O., aequoreae Nereides Cat., Nereis Thetis Tib. — Kot nom. propr. Nereída

1. Priamova hči: Hyg.
b) hči epirskega kralja Pira: L., Iust.
b) Nērēīnē -ēs, f (Νηρηΐνη) = Nērēis Nereína, Nereída, Nerejeva hči: tene Thetis tenuit pulcherrima Nereine? Cat. (prim. Neptūnīnē pod Neptūnus). Soobl. Nērīnē -ēs, f Nerína: Nerine Galatea V.

Nēritos ali Nēritus -ī, f (Νήριτος) Nêrit, skalnat otoček blizu Itake: V., Sen. tr., Mel., Plin. (pri Hom. je Νήριτον gozdnata gora na severni Itaki). Od tod adj. Nēritius 3 (Νηρίτιος) nerítski in pesn. = itaški, Odisejev: domus, ratis O. Odisejeva, dux (= Ulixes) O., proles Sil. (= Saguntini kot priseljenci z jonskih otokov, zlasti z Zakinta) Sil.; subst. Nēritius -iī, m Nerítijec = Itačan, tj. Odisej: O.

Nerō -ōnis, m (sab. beseda: inter cognomina autem (sc. gens Claudia) et Neronis assumpsit, quo significatur lingua Sabina fortis ac strenuus Suet.; prim. Neriō, osk. ner mož, nerum = virorum, umbr. acc. pl. nerf = proceres, principes, skr. nar- mož, človek, gr. ἀνήρ mož) Néron, priimek Klavdijevega rodu. Poseb. znani so:

1. C. Claudius Nero Gaj Klavdij Neron, ki je kot konz. l. 207 premagal Hazdrubala pri Seni: L., Suet.

2. Tib. Claudius Nero Tiberij Klavdij Neron je služil pod Cezarjem v aleksandrijski vojni in bil v peruzijski vojni Antonijev pristaš; ko so triumviri sklenili dogovor, je prepustil Oktavijanu svojo soprogo Livijo, s katero je imel dva sinova, ki jih H. imenuje Nerones): Tiberija Nerona (poznejšega cesarja Tiberija) in Druza Nerona (očeta cesarja Klavdija): Auct. b. Alx., Suet.

3. Tib. Claudius Nero Tiberij Klavdij Neron, drugi rim. cesar (14—37 po Kr.), krajše imenovan Tiberius Tiberij: H., Vell., T., Suet.

4. Cn. Domitius A(h)enobarbus Gnej Domicij A(h)enobarb (Rdečebradec), sin Gneja Domicija A(h)enobarba in Agripine, roj. 15. 12. 37 po Kr., posinovljenec cesarja Klavdija, zato imenovan Tib. Claudius Nero, krajše Nero Neron, peti rim. cesar (54—68 po Kr.): Plin., T., Suet. Razvpit je bil predvsem zaradi svoje krutosti; od tod tudi vzdevek Calvus Nero za nič manj okrutnega cesarja Domicijana: Iuv., Aus. — Od tod adj. Nerōnēus 3 (z gr. končnico) Néronov (= cesarja Nerona): mensis T., Suet., certamen Suet. (= Nerōnia, gl. spodaj), unda Stat. Nerōniānus 3 Néronov: dictum (sc. konzula Nerona) Ci., piscina Cass. Subst. Nerōnia -ōrum, n (sc. sollemnia) nerónije, Neronove slovesne igre, ki jih je cesar Neron ustanovil sebi na čast; obhajali so jih vsako peto leto s tekmovalnimi boji, kjer so se tekmeci merili v dirkah, glasbi idr.: Suet.