Franja

sosed samostalnik
1. (oseba iz bližnje stavbe) ▸ szomszédZačetno delovanje in načrti so krepko razburili sosede tovarne. ▸ A kezdeti üzemelés és a tervek nagyon felzaklatták a gyár szomszédait.Sodnik je skušal sprta soseda zlepa pobotati. ▸ A bíró megpróbálta kibékíteni a két szomszédot.

2. ponavadi v množini (prebivalec sosednje države) ▸ szomszédKot vselej je bil spopad z našimi južnimi sosedi dramatičen. ▸ Mint mindig, most is drámai volt a déli szomszédaink közötti összecsapás.Za vse kandidatke velja, da morajo najprej urediti vse morebitne mejne spore s sosedi. ▸ Minden jelöltnek először rendeznie kell a szomszédjaival fennálló határvitákat.
Francozi ne marajo sosedov Angležev in njihovega jezika. ▸ A franciák nem szeretik angol szomszédaikat és az ő nyelvüket.

3. (oseba, ki je zraven druge osebe) ▸ szomszédDvoboj dveh sosedov na lestvici je odločal o obstanku v ligi. ▸ A tabellán szomszédos csapatok párharca döntött a ligában maradásról.
Ne motimo svojih sosedov z govorjenjem, če jim ni do pogovora. ▸ Ne zavarjuk beszélgetéssel a szomszédainkat, ha nincs kedvük hozzá.

4. (o delu pokrajine ali stavbi) ▸ szomszéd
Delavski dom je bližnji sosed občinske stavbe. ▸ A munkásszálló az önkormányzati épület közeli szomszédja.
Na vrhu se je prav pred menoj v polnem sijaju razkazoval najbližji sosed Triglav. ▸ A csúcson közvetlenül előttem teljes pompájában ragyogott fel a legközelebbi szomszéd, a Triglav.
Ta gora, ki ima za soseda grad z istim imenom, je čisto šiljasta in pravi nebni sveder. ▸ A szomszédos, a várral azonos nevű, magasba törő, keskeny hegycsúcs igazi égimeszelő.

5. (o rastlini) ▸ szomszédPoleg bazilike je paradižniku dober sosed v vrtu tudi peteršilj. ▸ A bazsalikom mellett a paradicsomnak a petrezselyem is jó szomszédja.
Ugoden sosed čebuli je motovilec. ▸ A madársaláta hasznos szomszédja a hagymának.
Paradižnik ima rad za soseda regrat, ker korenine ščiti pred škodljivci. ▸ A paradicsom jószomszédi viszonyokat ápol a pitypanggal, mivel megvédi a gyökereit a kártevők ellen.

sovrážnik enemy; hater; fiend; foe, pesniško foeman

glavni sovrážnik archenemy, archfiend
najhujši sovrážnik deadliest enemy
smrtni sovrážnik deadly enemy, sworn enemy
sovrážnik ljudstva public enemy
nevaren sovrážnik arhaično a foeman worthy of one's steel
napraviti si koga za sovrážnika to make an enemy of someone
biti sovrážnik komu to be someone's enemy

spajanj|e srednji spol (-a …) die Verbindung; die Zusammenfügung, das Zusammenfügen; der [Zusammenschluß] Zusammenschluss; (zlitje) die Verschmelzung
spajanje jedra fizika die Kernfusion
spajanje kosti z žebljem medicina die Knochennagelung
stroj za spajanje furnirja die Furnierzusammenklebemaschine

spajkanj|e srednji spol (-a …) tehnika das Löten, die Lötung (potopno Tauchlöten, uporovno Widerstandslöten, indukcijsko Induktionslöten, z oblivanjem Durchgießlöten)
postopek spajkanja das Lötverfahren
… za spajkanje Löt-
(boraks das Lötborax, gorilnik die Lötlampe, kovina das Lötmetall, sredstvo das Lötmittel)

spaka samostalnik
1. izraža negativen odnos (grdo, iznakaženo bitje) ▸ torzszülött, szörny, teremtményDekle pa ga je očitno smatralo za spako, nevredno kakršne koli pozornosti. ▸ A lány nyilvánvalóan figyelemre érdemtelen torzszülöttnek tekintette.
Sin, ki se je rodil iz te zveze, je bil spaka s človeškim telesom in bikovo glavo. ▸ A nász eredményeként született fiú embertestű, bikafejű teremtmény volt.

2. izraža negativen odnos (iznakažena, grda podoba ali izdelek) ▸ förmedvényNikakor pa ne dovolim, da verz prireja vsak po svoje, da bo nazadnje nastala nekakšna besedna spaka brez repa in glave. ▸ Semmiképpen sem engedem meg, hogy a verssorba mindenki belenyúljon, és a végén valamilyen se füle, se farka szóförmedvény keletkezzen.

3. (spačen izraz) ▸ fintor, grimasz
Raztegne ustnice v nekaj, kar naj bi bilo nasmeh, a je samo prazna spaka. ▸ Ajkát valami olyasmire húzza, aminek mosolynak kellene lennie, de csak üres fintor.

spálen sleeping(-)

spálna bolezen sleeping sickness
spálna soba bedroom, ZDA sleeping-room, (za veliko oseb) dormitory
spálna srajca nightdress, nightgown, pogovorno nightie, nighty
spálni voz (železniški) sleeping car, sleeper
spálna vreča sleeping bag
spálna zofa sofa, sofa bed, couch

spalnic|a ženski spol (-e …) das Schlafzimmer, der Schlafraum, v internatih ipd.: der Schlafsaal
… spalnice Schlafzimmer-
(okno das Schlafzimmerfenster, oprema die Schlafzimmereinrichtung)
pohištvo v spalnici/za spalnico Schlafzimmermöbel množina

spalnica samostalnik
1. (prostor za spanje) ▸ hálószoba, hálóProstor so razdelili na bivanjski prostor, spalnico in kopalnico. ▸ A teret egy nappalira, egy hálószobára és egy fürdőszobára osztották fel.

2. (pohištvo) ▸ hálószobabútorV neki trgovini s pohištvom sva z ženo pred kratkim kupila spalnico. ▸ A feleségemmel nemrég vettünk egy hálószobabútort egy bútorüzletben.

spanj|e¹ srednji spol (-a …) das Schlafen, der Schlaf (nočno Nachtschlaf, globoko Tiefschlaf), der Schlafzustand
zdravilno spanje medicina die Schlaftherapie, der Heilschlaf
figurativno spanje pravičnega der Schlaf des Gerechten
center za regulacijo spanja das Schlafzentrum
… spanja Schlaf-
(faza das Schlafstadium, globina die Schlaftiefe, motnja die Schlafstörung, pomanjkanje der Schlafmangel, utrgovanje der Schlafentzug)
potrebovati veliko spanja viel Schlaf brauchen, schlafbedürftig sein
brez spanja schlaflos
iztrgati/ planiti iz spanja aus dem Schlaf schrecken
vreči iz spanja aus dem Schlaf reißen
planiti iz spanja aufschrecken
pijan od spanja vom Schlaf benommen, schlaftrunken
potreba po spanju das Schlafbedürfnis
pred spanjem vor dem Schlafengehen
branje pred spanjem die Bettlektüre
napitek pred spanjem der Schlaftrunk, Schlummertrunk
molitev pred spanjem das Nachtgebet
v spanju im Schlaf(e)
hoditi v spanju schlafwandeln, traumwandeln
položaj v spanju/med spanjem die Schlafstellung
učenje v spanju die Schlaflernmethode
v najglobljem spanju im besten Schlaf

specialist moški spol (-a …) der Spezialist; medicina der Facharzt, Spezialarzt, Spezialist (za srce Herzspezialist)

specialíst (-a) | -ka (-e) m, f specialista:
zdravnik specialist medico specialista
med. specialist za bolezni grla laringoiatra
specialist za srce in ožilje cardiologo
specialist za otroške bolezni pediatra, specialista in malattie infantili
šport. specialist za cestne dirke stradista, routier
specialist za dirke na kronometer passista
specialist za gorske dirke, etape arrampicatore, scalatore, grimpeur
specialist za spuste discesista
žarg. specialist za vlome sgarrista

specializírati spécialiser

specializirati se za kaj, v čem se spécialiser dans quelque chose

specifič|en (-na, -no) spezifisch (za skupino gruppenspezifisch, za sistem systemspezifisch, za starost altersspezifisch, spolno geschlechtsspezifisch)
figurativno specifične razmere die -landschaft (na univerzah Hochschullandschaft, na televiziji Fernsehlandschaft, pri časopisih Presselandschaft, v umetnosti Kunstlandschaft)

spékulum medicina speculum, pl -s, specula

spékulum za uho ear speculum

spenjanj|e [é] srednji spol (-a …) das Heften; železnica das Koppeln, das Kuppeln; obleke: das Zusammenhalten
tehnika stroj za spenjanje die Heftmaschine, der Hefter
žično spenjanje die Drahtheftung

spénjanje accouplement moški spol , couplage moški spol ; (pri šivanju) faufilage moški spol ; (knjige) couture ženski spol

nit za spenjanje fil moški spol à bâtir, faufil moški spol; (knjige) fil à coudre

spénjanje acoplamiento m ; (knjige) encuadernación f

nit za spenjanje hilo m de hilvanar

spét adv.

1. di nuovo, nuovamente:
spet si ti na vrsti è di nuovo la tua volta, tocca ancora a te

2. a sua volta:
podajal je opeko sosedu, ta spet svojemu in tako dalje porgeva il mattone al vicino, costui a sua volta al proprio e così via

3. (izraža začudenje, nejevoljo zaradi ponovitve česa nezaželenega) ancora:
kaj je spet, še ne bo miru! cos'altro c'è ancora! Un po' di silenzio!

4. (izraža ponovitev dejanja) ri-, ra-, rin-, re-:
spet poslušati riascoltare
spet pasti ricadere
spet predložiti riproporre
spet poskusiti ritentare
spet videti rivedere
spet zamotati vrv raggrovigliare una corda
spet pluti ob obali rinavigare lungo la costa
spet zaposliti nekoga reimpiegare qcn.

5. spet in spet (izraža, da se dejanje neprenehoma ponavlja) sempre di nuovo:
govornika so spet in spet prekinjali l'oratore veniva interrotto sempre di nuovo

6. in spet, pa spet (izraža intenzivnost) e ancora, e poi:
tega ne bom storil, ne, pa spet ne questo non lo farò, no e poi no

7. (za poudarjanje nasprotja) ma neanche, ma nemmeno; poi, invece:
pridelek ni velik, pa spet ni slab il raccolto non è abbondante ma nemmeno scarso
nekateri so bili navdušeni za to, drugi pa spet niso hoteli tvegati alcuni ci stavano, altri invece non volevano rischiare
eni pridelujejo hrano, spet drugi izdeljujejo orodje, spet tretji gradijo bivališča un gruppo si cura della produzione del cibo, un altro della fabbricazione di arnesi, un altro ancora della costruzione di abitazioni

8. pren. (poudarja zanikano trditev ali neodločnost) poi:
no, tako hudo pa spet ni le cose non vanno poi così male

spirála (-e) f

1. mat. spirale (tudi ekst.):
dvojna, sferična spirala spirale doppia, sferica
Arhimedova spirala spirale di Archimede
hiperbolična spirala spirale iperbolica
logaritemska spirala spirale logaritmica

2. (predmet take oblike) spirale:
spirala za električni kuhalnik spirale del fornello elettrico
med. kontracepcijska spirala spirale
pren. spirala nasilja la spirale della violenza

3. aer. volo a spirale

spis¹ moški spol (-a …)

1. (sestavek) die Schrift (hujskaški Hetzschrift, polemični Kampfschrift, Streitschrift, v odgovor Gegenschrift, Erwiderungsschrift, propagandni Propagandaschrift, Schimpfschrift, sramotilni Schmähschrift, zasmehovalni Spottschrift)

2. literarno delo: die Schrift (mladinski Jugendschrift, nabožni Erbauungsschrift, posamični Einzelschrift, spominski Erinnerungsschrift)
zbrani spisi gesammelte Schriften
izbrani spisi ausgewählte Schriften

3. (šolski sestavek) der Aufsatz, Schulaufsatz (na dano temo Problemaufsatz)
tema za spis das Aufsatzthema
zvezek za spise das Aufsatzheft