Franja

Minicius -iī, Minícij, rim. ime. Znani so:

1. Minicius Acilianus Minicij Acilijan, Plinijev prijatelj: Plin. iun.

2. Sex. Minicius Faustinus Cn. Iulius Severus Sekst Minicij Favstin Gnej Julij Sever, pretor, legat legionis XIII Geminae v Karnutu, legat propraetore v Dakiji l. 120—126 po Kr., v Meziji 128—130, v Britaniji 130—133, v Judeji 133—135 ter v Siriji in Palestini 136—138, consul suffectus l. 127: Dig.

3. C. Minicius Fundanus Gaj Minicij Fundan, Plinijev prijatelj, prokonzul v Aziji l. 122—123: Plin. iun.

4. Minicius Iustus Minicij Just, strogi prefekt v 7. legiji Vespazijanove vojske, Plinijev prijatelj: T., Plin. iun.

5. Minicius Macrinus Minicij Makrin, rim. vitez: Plin. iun.

6. Minicius Thermus Minicij Term, pretorijanec, ki ga je dal Tigelin umoriti, ker je eden od njegovih osvobojencev vložil tožbo zoper njega: T.

7. Minicius Minicij, rim. pravnik, živel verjetno v drugi polovici 2. stoletja po Kr.: Dig.

minīnus 3 vreden (ki stane) eno mino: nolo victumas: mininis me extis placari volo Pl. (po novejših izdajah agninis).

minister -trī, m (iz *minis-teros: minor analogno po magister: magnus)

1. strežnik, strežaj, služabnik, sluga: H., Cels., Petr., Stat., Val. Fl., Suet., Aur., Lamp., Amm. (z gen. pl. ministrûm), ministri dapibus mensas onerant V., minister cubiculi L., vini Sen. ph. točaj, minister puer Falerni Cat. deček, dečko = točaj falernskega vina, minister Phrygius Mart. = točaj Ganimed, pincerna Salomonis et minister vini Hier., m. Martis Ci., ministri imperii tui Ci. tvoji nižji uradniki.

2. pomočnik, pomagač, izvrševalec, pospeševalec: Plin. iun., Lucan., Vell., Cl., Calchante ministro V. s Kalhantovo pomočjo, sceleris L., irarum indulgentes ministri L., qui aut socius aut minister libidinis esse posset Ci., in maleficio Ci., ministri regis S. (o rim. senatorjih) podporniki, m. regni Iust. državni upravnik, huius imperii Sen. ph., legum Ci., ministri sermonum T. posredovalci, minister bello datus T., minister fulminis ales H. ptič, nosilec strele, strelonosni ptič = Jupitrov orel; sit anulus tuus non minister alienae voluntatis Ci. ep., ministro baculo O. s pomočjo palice, s palico.

Opomba: Pri poznejših pesnikih čisto adj.: minister grex Sil. Gen. pl. ministrûm: Amm., Stat.

ministerio moški spol urad, služba, ministrstvo

ministerio de Comunicaciones ministrstvo za promet
ministerio de Estado državno ministrstvo (špan. zunanje ministrstvo)
ministerio de Fomento špansko ministrstvo za poljedelstvo, trgovino in javna dela (do 1900 tudi za pouk)
ministerio de la Gobernación (de ministerio lo Interior) notranje ministrstvo
ministerio de Gracia y Justicia ministrstvo za bogočastje in pravosodstvo
ministerio de Hacienda min. za finance
ministerio de Instrucción Pública y Bellas Artes min. za prosveto in lepe umetnosti
ministerio de Marina mornariško min.
ministerio de Negocios Extranjeros, ministerio de Relaciones Exteriores zunanje ministrstvo
ministerio de Obras Públicas min. za javna dela
ministerio de Trabajo min. za delo
ministerio de Ultramar min. za kolonije
por ministerio (de) po predpisu

ministerium -iī, n (minister)

1. (po)strežba, služba, službovanje, posel, oskrbovanje, oskrba, uprava, upravljanje: V., Val. Max., Petr., Aur., Amm., aquila velut ministerio missa L. za strežbo, quod ministerium (sc. coqui) fuerat, ars haberi coepta (o kuharstvu) L., ministerium alicui facere Iust. ali praestare, exhibere Icti. (po)streči komu ali koga, partita ducibus multitudinis ministeria esse L., corpora ali membra fessa diurnis ministeriis O. od dnevnih opravil, m. nauticum L. mornarska služba, imperii L., poculorum Serv. točajstvo, služba točaja, adhibere aliquem ad ministerium L. k strežbi pri žrtvovanju, ministerio fungi L. kako službo opravljati; cameli iumentorum imperiis funguntur L.; m. pedum Plin.; ministerium = pomoč: Catonis Vell., obiit autem, ut opinio fuit, fraude Tiberi, ministerio et opera Cn. Pisonis Suet., quam ut esset cuius ministerio ac fraudibus liberos Germanici circumveniret Suet.

2. meton. pomočniki, pomagači, strežniki, služabniki, sluge, posli, (strežno) osebje: Plin., scribarum ministerium L., principi ministeria circumdare T., ministeria magistratibus et sacerdotibus conscribere T. nižje uradnike, atratum coquinae ministerium Amm., aulicum Lamp. dvorni služabniki, ministeria vini atque convivii Hier., varia arenae ministeria Suet.
b) namizna posoda, posodje, jedilni servis, namizje (= pribor in servis): Paul., ducentarum librarum argenti pondus ministerium Lamp.

ministra -ae, f (fem. k minister)

1. strežnica, služabnica, služkinja: ministrae virgineae O. = vestalke, pariente ministrā O. vestalka Silvija, multarum artium ministrae manus Ci.; pri kristjanih: ancillae, quae ministrae (= diaconissae) dicebantur Plin. iun.

2. pomagačica, pomočnica, svetovalka, pospeševalka: pacis bellique ministrae V., poenae L., caedis Cu., littera sermonis ministra O., ut omnes (sc. artes) comites ac ministras (po novejših izdajah ministratrices) oratoris diceres Ci., huic facinori tua domus ministra esse non debuit Ci., dei ministra insula T.

ministrātrīx -īcis, f (fem. k ministrātor) pomočnica: tua autem fuit oratio eius modi, non ut ullam artem doctrinamve contemneres, sed ut omnis comites ac ministratrices (po starejših izdajah ministras) oratoris esse diceres Ci.

ministrō -āre -āvī -ātum (minister)

1. (po)streči komu, (po)gostiti koga: Acastum retine, quo tibi commodius ministretur Ci. ep., si quis ex familia coeperit adversa valitudine adfici, videndum erit, ut is quam commodissime ministretur Col.; poseb. streči pri jedi (mizi), jedi in pijačo prinašati na mizo, (vino) natočiti (natakati) in poda(ja)ti, (po)streči komu s čim: hic ministrabit Pl., servi ministrant Ci., ministrare cibos T., nectar O., Ganymedes pocula ministrans Ci., ministratur poculis maximis Ci. streže se z največjimi čašami, cena ministratur pueris tribus et lapis albus pocula cum cyatho duo sustinet H. pri jedi strežejo trije mladi sužnji, soli fictilibus ministrari iussit T. v lončenih posodah, nosmet inter nos ministremus monotropi Pl.; z inf.: ut (sc. Ganymedes) Iovi bibere ministraret Ci. da bi bil Jupitrov točaj; occ. (po)streči s čim, oskrbeti (oskrbovati), uporabiti (uporabljati), ravnati s čim: velis (dat.) ministrat V. streže jadrom (po drugih je velis abl. in je treba glag. ministrat dodati ratem iz predhodnega ratem canto subigit, torej: streže ladji z jadri, jo usmerja; prav tako tudi: ipse sedens clavumque regit velisque ministrat V. ali m. ratem vento Val. Fl., navem velis m. T. oskrbeti z jadri, m. telis pariterque habenis (dat.) Stat. streči jim = rokovati z njimi, uporabljati jih, caelo modo sol, modo luna ministrat Pr. sveti, m. sumptibus (dat.) Varr. stroške plačevati, poravnavati.

2. poda(ja)ti, da(ja)ti, prinesti (prinašati), priskrbeti (priskrbovati), podeliti (podeljevati), preskrbeti (preskrbovati), oskrbeti (oskrbovati): sic arma viro sociosque ministrat Val. Fl., equus terga ministrat Val. Fl., iamque faces et saxa volant, furor arma ministrat V., hinc raptas fugientibus ingerit hastas in tergus (Iuno vires animumque ministrat) V., adnectebatque Caecilium Cornutum praetorium ministravisse pecuniam T., prolem Tib. podariti, vinum, quod verba ministret H., m. faces furiis Clodianis Ci., nova bello semina m. T., victum alicui Varr., capra pilos ministrat ad usum nauticum Varr., a nobis omnia populo Romano semper et belli adiumenta et pacis ornamenta ministrata sunt Ci.

3. (po)skrbeti za kaj, izvršiti (izvrševati): Sil., res omnes timide m. H., iussa medicorum O.

Opomba: Skrč. nosmet inter nos minstremus (po novejših izdajah ministremus) monotrophe: hoc conviviumst Pl.

ministrska predsednica stalna zveza
(politična funkcija) ▸ miniszterelnök
Theresa May je dva dni po vzponu na vrh konservativne stranke tudi uradno postala nova britanska ministrska predsednica. ▸ Hivatalosan is Theresa May lett az új brit miniszterelnök, két nappal azután, hogy a Konzervatív Párt élére került.
Sopomenke: predsednica vlade

ministrski predsednik stalna zveza
(politična funkcija) ▸ miniszterelnök
Po zanj neugodnem izidu glasovanja je kot ministrski predsednik odstopil. ▸ Lemondott miniszterelnöki tisztségéről, miután a szavazás eredménye számára kedvezőtlenül alakult.
Sopomenke: predsednik vlade

minium -iī, n (iberska beseda) mínij, cinober, svinčena rdečica (rusovina, surik); ruda minium je dobila ime po luzitan(ij)ski reki Miniju (Minius, zdaj Miño): Hiberum Pr., agricola minio suffusus Tib., Pan minio rubens V., titulus minio notetur O., rubor omni acrior minio Sen. ph., Ephesio Plin., Sinopicum Cels., regio uberrima minio Iust., minio depictae assulae Suet., minii rationes Vitr.

Minucius 3 Minúcij(ev), ime patricijskega in plebejskega rim. rodu. Poseb. znani so:

I. iz patricijskega rodu:

1. L. Minucius Lucij Minucij, konz. l. 458; nesrečno se je vojskoval zoper Ekve, a ga je rešil diktator Kvinkcij; l. 450 diktator, l. 439 je razodel nakane Spurija Melija: L.

2. Minucia Minucija, vestalka, l. 337 obsojena zaradi nečistosti in živa pokopana: L. —

II. iz plebejskega rodu:

1. M. Minucius Rufus Mark Minucij Ruf, l. 217 pod vrhovnim poveljstvom diktatorja Fabija Maksima Kunktatorja poveljnik konjenice (magister equitum) zoper Hanibala. Z njim se je v svoji ognjevitosti spustil v bitko, v kateri bi bil gotovo padel, če ga ne bi rešil diktator: L., N., Lucan., Sil., Vell.

2. Q. Minucius Thermus Kvint Minucij Term, tr. pl. l. 62, Ciceronov prijatelj, v državljanski vojni na Pompejevi strani: C., N.

3. Minucius Felix Minucij Feliks Afričan, krščanski apologet okrog l. 220 po Kr.; v obliki dialoga je napisal zagovor krščanstva z naslovom „Octavius“. — Adj. Minúcijev, minúcijski: gens Ci., porticus Minucia (v Flaminijevem cirkusu) Ci., via (iz Rima v Brundizij) Ci. ep., lex P. F., porta P. F.

minuit [minɥi] masculin (tudi féminin) polnoč

à minuit opolnoči
vers, sur le minuit proti polnoči
minuit et demi pol ure po polnoči, pol ene ponoči
messe féminin de minuit (religion) polnočnica

minusculārius 3 (minusculus) k malim stvarem spadajoč, majhen: aquaeductus Cod. I. ozek, res Cod. I. malovredna, neznatna; subst. minusculariī -ōrum, m (sc. exactores) zakupniki, posamezniki manjših davčnih postavk, manjši davčni zakupniki (naspr. glavni davčni zakupnik): Cod. Th., minuscularii (po nekaterih izdajah minutularii) vectigalium conductores Aug.

Minyās¹ -ae, m (Μινύας) Mínias, kralj v Orhomenu, zelo bogat, mitološki praoče in rodovni heroj bojot(ij)skega plemena Minijcev: Hyg., Serv., P. F. Od tod subst. Minyae -ārum, m (Μινύαι) Mínijci, staro eolsko pleme, nastanjeno najprej v Tesaliji, potem v Bojotiji, kjer je bilo njihovo glavno mesto Orhomen (Ὀρχομενός); pesn. argonávti (po prvotni verziji te mitološke zgodbe so namreč argonavti odpluli iz Bojotije): O., Lucan., Val. Fl., Mel. Minyēias -adis, f (Μινυηϊάς) ali Minyēis -idis, acc. pl. -idas, f (Μινυηΐς) Minieíada, Miniéida, Minijeva hči: O. Adj. Minyēius 3 Mínijev: proles O. (Minijeve hčere Alkatoa, Levkipa in Arzipa, ki so se upirale Bakhovemu bogočastju in bile zato spremenjene v netopirje), manus Val. Fl.

mîr míra m
1. mir: zaštititi javni mir i red; zaključiti mir poslije, posle rata
2. počitek: ti si, kao i ja, sanjao o miru
3. bijaše s mojim -om moj mir je šel po vodi; mir njegovu pepelu! naj počiva v miru!; počivao u miru!; neka mu je mir duši!

miracle [-rakl] masculin čudež

par miracle kot po čudežu, čudežno
miracle économique gospodarski čudež
croyance féminin aux miracles verovanje, vera v čudeže
croire aux miracles verjeti v čudeže, biti lahkoveren in optimističen
crier (au) miracle ne se moči dovolj načuditi
c'est un miracle de vous voir! no, odkod pa ti?
ce serait un miracle qu'il réussisse bil bi čudež, če bi se mu posrečilo, če bi uspel
cela se peut sans miracle (familier) to ni noben čudež
faire des miracles (figuré) delati čudeže
tenir du miracle mejiti na čudež

miraculé, e [-küle] adjectif čudežno ozdravljen ali rešen

les miraculés du tremblement de terre po čudežu pri potresu rešene osebe

mirar (po)gledati, opazovati; zalezovati; gledati na, imeti razgled na

mirar atrás nazaj pogledati
mirar alrededor okoli sebe gledati
mirar por a/c obrniti pozornost na kaj; skrbeti za kaj
por lo que mira a mí kar se mene tiče
mirar a uno por encima del hombro zviška na koga gledati, prezirati koga
mirar de reojo po strani (grdó) pogledati
mirar por la ventana skozi okno (po)gledati
mirar por sí na lastno korist gledati
sin mirar nada brezobzirno
¡mira! (po)glej no! le pomisli! pazi se! (pretnja)
¡mira tú que...! to je neverjetno, da ...!
¡mirar éste! ta je pa dobra! glej si no!
mirarse a sí mismo nase gledati, zase se brigati
mirarse unos a otros začudeno se spogledati
mirarse en alg. koga kot sebe samega ljubiti

mire¹ [máiə] samostalnik
blato (tudi figurativno)
glen, grez, mulj; močvirje, močvirno tlo

figurativno to be deep in the mire tičati v blatu
figurativno to stick in the mire; ali to find o.s. in the mire tičati v težavah, biti v škripcu
figurativno to drag s.o. through the mire blatiti koga, vlačiti koga po zobeh