Franja

store [stɔr] masculin zavesa; zastor; roleta

baisser le store pour se protéger du soleil spustiti zaveso, zastor, roleto, da bi se zaščitili pred soncem

storíti to do; to make; to commit; to perform, to execute; zoologija (povreči) to give birth to young, (o kravi) to calve

kaj storíti? what's to be done?
kaj naj storim? what am I to do?
storíti dobro (slabo) delo to do a good (a bad) deed
storíti svojo dolžnost to do one's duty
storíti uslugo komu to do a favour (ali a service) for someone
storíti slabo (dobro) uslugo komu to do someone a bad (a good) turn
storíti slabo uslugo komu to do someone a disservice, arhaično to disserve someone
storíti komu krivico to do someone a wrong, to be unfair (ali not to be fair) to someone
rad storíti to do willingly, to do with a good grace
nerad, prisiljeno storíti to do with a bad grace
storíti kaj iz lastne volje to do something of one's own free will
storíti, kot da... to make a show of..., to pretend...
storíti napako to make a mistake, to commit (ali to make) a blunder
tega ne storim rad I hate doing this
storite, kar hočete! do as you like (ali as you please)!
bomo videli, kaj se da storíti we shall see what can be done
to ti bo dobro storilo that will do you good
storil bom vse, kar bo le mogoče I'll do my best (ali my utmost)
vino mi ne stori dobro wine does not agree with me
ti bi (naj)bolje storil, če bi ostal doma you'd better (oziroma best) stay at home
on si ne stori nič iz tega (figurativno) he doesn't give a damn (ali a tinker's cuss) about it, he takes it easy
ne stori si nič iz tega! take it easy!
rečeno, storjeno no sooner said than done
to je laže rečeno kot storjeno that's easier said than done
kar je storjeno, je storjeno what's done can't be undone
mnogo je bilo storjenega much has been done

storíti hacer; causar ; (korak, skok) dar ; (povreči, o živali) criar

storiti komu krivico ser injusto con alg
storiti komu dobroto hacer bien a alg
storiti greh pecar, cometer un pecado
storiti napako cometer una falta, incurrir en un error
storiti komu silo hacer violencia a alg, (ženski) violar, forzar
storiti svojo dolžnost hacer su deber, cumplir con su deber
storiti odločilni korak dar el paso decisivo
storiti po svoji najboljši presoji hacer según su mejor criterio
storiti kar je le mogoče hacer todo lo posible
Kaj storiti? ¿qué hay que hacer?
kaj naj storim? ¿qué voy a hacer?
kaj ti je storil? ¿qué te ha hecho?
to se da storiti puede hacerse, es factible
tu se ne da nič storiti! ¡qué se ha de hacer!
ničesar ne storiti no hacer nada
to bo treba storiti eso tendrá que hacerse
s tem še ni nič storjenega con eso no basta
to človeku dobro storí (dé) esto hace (ali sienta) bien a uno
to mi ne stori nič eso no me importa nada; me es indiferente
dobro bi storil, če (bi kupil ...) harías bien en (comprar...)

stōrpio

A) agg. (m pl. -pi) pohabljen

B) m (f -ia; m pl. -pi) pohabljenec, pohabljenka:
raddrizzare le gambe agli storpi pren. počenjati kaj nesmiselnega

stožíti se (po) avoir la nostalgie de

stožilo se mi je po domu j'eus le mal du pays, il me tarda de revoir mon pays natal

stracciare

A) v. tr. (pres. straccio)

1. trgati:
stracciarsi le vesti pren. trgati si oblačila, vdati se obupu

2. tekstil razčesavati kokone

3. pren. pog. premočno premagati

B) ➞ stracciarsi v. rifl. (pres. mi straccio) raztrgati se

strada f

1. cesta; pot:
strada asfaltata, lastricata asfaltirana, tlakovana cesta
strada deserta, solitaria samotna cesta
strada battuta, frequentata prometna cesta
strada principale, secondaria glavna, stranska cesta
strada comunale, provinciale, statale občinska, pokrajinska, državna cesta
strada carrozzabile, camionabile vozna pot
strada maestra glavna cesta
strada mulattiera tovorna pot
strada di circonvallazione obvozna cesta, obvoznica
strada ferrata železnica
circolazione, traffico su strada cestni promet
codice della strada avto cestnoprometni predpisi
corsa su strada šport cestna vožnja
gara fuori strada šport terenska vožnja
attraversare la strada prečkati cesto
dare sulla strada, guardare verso la strada gledati na cesto (okna, vrata)
tagliare la strada a qcn. avto komu presekati pot

2. pot:
strada facendo spotoma
a un'ora di strada uro hoda daleč
uomo della strada človek z ulice, navaden človek
andare, finire fuori strada avto zleteti s ceste
andare per la propria strada iti svojo pot
divorare la strada avto požirati cesto, drveti
essere sulla buona strada biti na dobri poti
essere a metà strada biti na pol poti
fare strada prevoziti (pot); pren. uspevati, uveljaviti se:
un ragazzo che farà strada fant, ki bo še daleč prišel
incamminarsi per una strada, mettersi in strada, prendere la strada iti, kreniti na pot

3. pren. pot, obnašanje, ravnanje:
andare fuori strada zaiti s prave poti
andare per la propria strada iti svojo pot
cercare, trovare la propria strada iskati, najti sebi primerno delo, poklic

4. pren. cesta; stranpot:
buttarsi, darsi alla strada postati baraba
crescere per la strada rasti na ulici, v bedi
mettere qcn. sulla strada vreči koga na cesto

5. slabš.
di strada, da strada pocesten:
donna, donnaccia di strada pocestnica
ladro di strada razbojnik
parole da strada prostaško govorjenje
ragazzo di strada pobalin

6. pot, prehod (tudi pren.):
aprirsi, farsi strada tra la folla utreti si pot med množico
farsi strada uveljaviti se, zmagati:
la verità si è finalmente fatta strada resnica je končno zmagala
fare strada a qcn. iti pred kom, komu kazati pot
fare, aprire la strada a qcn. komu utirati pot

7. pren. pot, način, sredstvo:
non c'è altra strada ni druge poti

8. ekst. astr. orbita, tir, pot
PREGOVORI: tutte le strade conducono a Roma preg. vse poti vodijo v Rim
la strada dell'inferno è lastricata di buone intenzioni preg. pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni

strage f

1. klanje, pokol, pomor, morija; ekst. velika umrljivost:
la strage degli innocenti biblijsko pokol nedolžnih otročičev
la peste fece strage fra le popolazioni in Europa nel XIV secolo v 14. stoletju je kuga morila med evropskimi ljudstvi

2. uničenje, propadanje:
fare strage di cuori pren. zapeljevati na veliko

3. pren. polom, polomija, propad

4. obilica, kup

stráh peur ženski spol , crainte ženski spol , effroi moški spol , frayeur ženski spol , anxiété ženski spol ; familiarno frousse ženski spol ; (groza) épouvante ženski spol , terreur ženski spol , horreur ženski spol , angoisse ženski spol ; (duh, prikazen) fantôme moški spol , revenant moški spol , spectre moški spol , ombre ženski spol

iz strahu pred de peur de, par crainte de
neznanski strah peur sans bornes (ali folle, mortelle), familiarno peur bleue, frousse terrible, popularno trouille ženski spol
paničen strah peur panique
prazen, neosnovan strah peur non fondée (ali infondée, dépourvue de fondement, injustifiée)
smrtni strah angoisse mortelle, familiarno peur bleue (ali terrible, du diable)
strah pred javnim nastopom (familiarno) trac moški spol
strah pred kaznijo crainte du châtiment (ali de la punition)
strah pred ljudmi timidité ženski spol, insociabilité ženski spol, figurativno, familiarno sauvagerie ženski spol
ves v strahu biti (familiarno) avoir une peur terrible (ali bleue), avoir une peur du diable, avoir la frousse
strah me je j'ai peur (ali familiarno la frousse, la pétoche, le trac, la trouille…)
strah ga je obšel, spreletel la peur le saisit (ali prit), il fut pris de peur, il fut saisi d'effroi (ali de frayeur), la frayeur le glaça (jusqu'aux os)
navdati koga s strahom, v strah spraviti, pripraviti koga inspirer de la crainte à quelqu'un, faire peur à quelqu'un
tresti se (potiti se, umirati) od strahu trembler (suer, mourir) de peur (ali d'angoisse)

stráh (-ú) m

1. paura, timore, ansia, apprensione, spavento, orrore, sgomento:
obšel, prešinil, prevzel ga je strah fu preso dalla paura
kričati, osiveti, prebledevati, tresti se, šklepetati z zobmi od strahu gridare, incanutire, impallidire, tremare, battere i denti dalla paura
premagati strah riaversi dalla paura, vincere la paura
čutiti strah avere il batticuore, provare paura
povzročiti, vzbuditi strah destare apprensione
vlivati strah mettere paura, impaurire
umreti od strahu morire di spavento
biti v strahu (v skrbeh)
za koga stare in allarme per qcn.
hud, blazen strah paura terribile, pazza
hiša strahov una casa frequentata dagli spiriti
strah pred smrtjo paura della morte

2. šalj.
strah (npr. pri izpitih) fifa, tremarella
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
le brez strahu! niente paura!
hrom od strahu mezzo morto di paura
biti strah in trepet mettere paura, essere il terrore (di)
strah mu leze v kosti è stato preso dal terror panico
videti strahove tam, kjer jih ni avere paura senza ragione
povsod videti strahove trovare pericoli, difficoltà dappertutto
psiht. bolezenski strah fobia
psiht. (bolezenski) strah pred živalmi, pred boleznimi, pred grmenjem zoofobia, nosofobia, brontofobia
PREGOVORI:
strah ima velike oči la paura fa novanta
strah je na sredi votel, okrog ga pa nič ni la paura è fatta di niente
strah noge celi la paura fa crescere le ali ai piedi

stráh temor m ; miedo m ; espanto m ; terror m ; pavor m ; (duh, prikazen) fantasma m , espectro m

iz strahu por temor
iz strahu pred kom por temor (ali por miedo) de (ali a) alg
iz strahu pred čem por temor (ali por miedo) a a/c
iz strahu, da ... por temor (ali miedo) de que... (subj)
neosnovan, prazen strah miedo infundado
paničen strah miedo cerval, terror pánico
strah pred kaznijo temor al castigo
biti ves v strahu tener angustia mortal
strah me je česa tengo miedo a a/c
imeti strah pred tener miedo a
navdati koga s strahom meter miedo a alg
pognati komu strah v kosti infundir miedo a alg, atemorizar a alg, amedrentar a alg
strah se me polasti (me obide, me postane) me entra miedo
ima velik strah pred njim le tiene mucho temor
tresti se od strahu temblar de miedo
zbujati strah dar miedo
umirati od strahu morirse de miedo
povsod strahove videti antojársele a uno los dedos huéspedes
strah pred javnim nastopom nerviosidad f ante la presentación al público

strahôta (-e) f

1. orrore, atrocità:
vojne strahote, strahote koncentracijskega taborišča le atrocità della guerra, gli orrori del campo di concentramento

2. pena, tormento, fatica; paura:
bil je tak, da ga je bilo strahota pogledati era ridotto così male da far paura a guardarlo

strán¹ side; (knjige ipd.) page; (bók) flank; (smer) direction

na levi (desni) stráni on the left (right) side
na obeh stráneh on either side
na tej (oni) stráni on this (that) side
na to (ono) strán to this (that) side, hither (thither), here (there)
od vseh stráni from everywhere, from all sides, from all quarters
od stráni (z boka) laterally
z moje stráni for my part, as for me
na eni stráni (figurativno) on the one hand
na drugi stráni on the other hand
na vse stráni in every direction
z vseh stráni on all sides, from all parts
s te (z one) stráni from this (that) side
naslovna strán title page
sprednja strán front, frontispiece
notranja (zunanja) strán inner (outer) side (ali face), the inside (the outside)
prava (neprava, narobe) strán right (wrong) side
prava (neprava) strán kovanca obverse (reverse), pogovorno heads (tails)
dobra (slaba) strán (figurativno) good (bad) point
močna strán (figurativno) strong point, forte
šibka strán (figurativno) weak point, foible, (senčna) drawback
strán neba point of the compass, cardinal point
svetla, sončna the bright, the sunny side (of something)
senčna strán the dark side, (figurativno) drawback, the seamy side
prva (oziroma zadnja) prazna strán flyleaf
južna strán south (ali sunny) side
prisojna strán sunny side
vetrna strán weather side
udarec od stráni side blow
držati se ob stráni (figurativno) to remain neutral, not to take sides, (figurativno) to sit on the fence
stati ob stráni (proč) to stand aloof from
dajati na strán (varčevati) to put by (ali on one side), to save
hodil je ob moji stráni he walked beside me
šel je v to strán he went in that direction
pet stráni manjka v knjigi there are five pages of the book missing
gledati koga po stráni to look at someone askance
napasti s stráni to attack on the flank
stvar ima svoje dobre in svoje slabe stráni the thing has its good as well as its bad aspects
pridobiti koga na svojo strán to win someone over, to bring someone to one's side
pustiti ob stráni to lay aside
preiti na drugo strán to change sides, (k drugi stranki) to go over to the other side
premotriti vprašanje z vseh stráni to view a question from all sides
preskočiti strán (pri branju) to skip a page
prinesti kaj (v časopisu) na prvi stráni ZDA to front-page something
postaviti se na strán koga (opredeliti se za koga) to take someone's side, to side with someone
videti le lepo strán stvari to look on the sunny side of things
na drugi stráni (lista)! (= obrni list!) (see) overleaf!

strán côté moški spol ; (v knjigi) page ženski spol ; (bok) flanc moški spol ; (smer) sens moški spol

na tej strani de ce côté, en deçà (de quelque chose)
na tej in oni strani en deçà et au delà
na drugi strani (v knjigi, časopisu) à la page suivante ali précédente, au verso
na vse strani de tous côtés, en tous sens, dans toutes les directions, partout
z naše strani de notre côté, de notre part
v stran à l'écart, de côté, à part
na obeh straneh, z obeh strani des deux côtés, de part et d'autre
po eni strani d'un côté
po drugi strani d'un autre côté, de l'autre
dvoriščna stran (zgradbe) côté cour
južna stran côté sud (ali méridional), (côté du) midi moški spol, (gorovja) versant moški spol sud
kosmata stran (usnja) côté poil (ali fleur) (du cuir)
naslovna stran page de titre
narobe stran (blaga) envers moški spol
nasprotna stran côté opposé, pravno, figurativno partie ženski spol adverse
nebesna stran point cardinal
notranja stran côté intérieur, face interne (ali intérieure), paroi interne
prednja stran (zgradbe) façade ženski spol, front moški spol
prisojna stran côté exposé au soleil, midi moški spol
senčna stran côté de l'ombre, figurativno mauvais côté
severna stran côté (du) nord, nord moški spol, partie septentrionale (ali nord), (gorovja) versant moški spol nord
spodnja stran dessous moški spol
svetla stran côté éclairé, figurativno beau côté, jour favorable
vetrna stran côté exposé au vent, côté du vent
vzhodna stran côté est, (gorovja) versant est
zadnja stran (blaga) envers moški spol; (zgradbe) derrière moški spol
zahodna stran côté ouest (ali occidental)
zunanja stran côté (ali face ženski spol) externe (ali extérieur(e)), (blaga) endroit moški spol, figurativno apparences ženski spol množine
biti, stati na strani koga être (ali se tenir) aux côtés de quelqu'un, assister (ali seconder, aider, soutenir) quelqu'un, être du côté de quelqu'un, tenir pour quelqu'un
imeti svoje dobre strani avoir ses bons côtés
boli me na desni strani j'ai une douleur au côté droit
iti na stran (na potrebo) aller quelque part (ali aux toilettes, w.-c.), aller faire ses besoins
po strani gledati koga regarder quelqu'un de travers (ali d'un œil jaloux)
po strani si posaditi klobuk mettre son chapeau de côté
položiti kaj na stran mettre quelque chose de côté
potegniti koga na svojo stran (figurativno) mettre quelqu'un de son côté, gagner quelqu'un à son parti (ali à sa cause)
nasprotna stran (na sodišču) trdi, da la partie adverse prétend que
knjiga ima 100 strani le livre a (ali compte) cent pages
vsaka stvar ima svojo dobro in slabo stran chaque chose a son bon et son mauvais côté

strán (-í) f

1. lato, fianco, parte:
desna stran ceste lato destro della strada

2.
stran neba punto cardinale
štiri strani neba i quattro punti cardinali

3. (vsaka od obeh površin, ki omejujejo telo) lato, faccia:
prednja, zadnja stran hiše la facciata, il retro della casa
prednja, zadnja stran bankovca, medalje il diritto, il rovescio della banconota, della medaglia
prava, narobna stran blaga il dritto, il rovescio della stoffa

4. časn., lit. pagina:
kulturna, športna stran časopisa la pagina culturale, sportiva del giornale
knjigo odprite na strani 100 aprite il libro a pagina 100

5. (izraža položaj, lego česa) parte (destra, sinistra); destra, sinistra:
na desni strani hiše je vrt sulla destra della casa c'è il giardino
veter je pihal z zahodne strani il vento soffiava da ovest
ogledoval si je avto od vseh strani guardava l'auto da tutte le parti, da ogni lato

6. aspetto; lato:
pravna, finančna stran zadeve l'aspetto giuridico, finanziario della faccenda
jemati kaj s smešne strani guardare a qcs. dal lato comico
po tehnični strani dober izdelek un prodotto tecnicamente ineccepibile

7. na eni strani ... na drugi strani; po eni strani ... po drugi strani da una parte... dall'altra:
na eni strani zdravilo pomaga, na drugi (strani) škoduje la medicina da una parte è di aiuto, fa bene, dall'altra fa male

8. (za izražanje sorodstvenega razmerja) per parte di:
po očetovi strani je Italijan per parte di padre è italiano

9. (oseba, skupina z drugačnim ciljem) parte:
nobena stran noče prva popustiti nessuna delle parti vuole cedere per prima
dokazi nasprotne strani le prove della parte avversa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. to je druga stran medalje è un altro paio di maniche
knjiž. obrniti novo stran v zgodovini voltare una pagina nuova della storia
pren. od strani kaj izvedeti venir a sapere indirettamente, per via indiretta
adm. dobiti odobritev s strani pristojnega organa avere l'assenso (da parte) dell'organo competente
pog. dati na stran mettere da parte, in disparte
pog. šalo na stran scherzi a parte
evf. iti na stran andare al gabinetto, defecare
pren. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran la fortuna gli è stata favorevole, hanno vinto loro
zadolžiti se na vse strani indebitarsi con tutti
nikogar ni, ki bi ga lahko postavili njemu ob stran è senza pari
biti, držati se na strani, ob strani tenersi in disparte; non collaborare
pustiti neko vprašanje ob strani non trattare, non discutere un problema
pren. stati komu ob strani aiutare, appoggiare qcn.; fiancheggiare
star. mahniti jo na kraško stran andarsene sul Carso
obrniti kaj na smešno stran buttarla in ridere
biti na čigavi strani, na strani koga stare, mettersi, tenere dalla parte di qcn.; prendere le parti di qcn.
prestopiti na čigavo stran, na stran koga passare dalla parte di qcn.

strán

A) adv. via:
spoditi stran, iti stran cacciar via, andar via
spraviti madeže stran eliminare, togliere (via) le macchie
vreči stran buttar via
mesto je kako uro stran la città dista da qui alcune ore
misli so mu pogosto uhajale stran od knjige non poteva, non riusciva a concentrarsi sul libro
to je stran vržen denar sono soldi buttati via

B) strán inter. via, giù:
stran odtod! via di qui!
roke stran od tega denarja giù le mani da questo denaro!

stránka (-e) f

1. polit. partito:
ustanoviti stranko fondare un partito
pristopiti k stranki, vpisati se v stranko aderire, iscriversi a un partito
delavska, kmečka, meščanska, socialistična stranka partito dei lavoratori, agrario, borghese, socialista
konservativna, napredna stranka partito conservatore, progressista
desničarska, sredinska, levičarska stranka partito di destra, del centro, di sinistra
množična stranka partito di massa
vladna, opozicijska stranka partito di governo, di opposizione
program, vodstvo stranke il programma, la direzione del partito

2. trg. cliente, avventore, acquirente

3. jur. parte:
pogodbeni stranki le parti di un contratto
nasprotni stranki le parti in causa
tožeča, prizadeta stranka parte civile, parte lesa; attore, convenuto

4. (stanovalec večstanovanjske hiše) inquilino, affittuario

strappare

A) v. tr. (pres. strappo)

1. trgati; ruvati, izkoreniniti, izpuliti (tudi pren.):
strappare un dente izpuliti zob
strappare le erbacce puliti plevel

2. (s silo) iztrgati

3. raztrgati, razparati (tudi pren.):
strappare il cuore parati srce, globoko ganiti

4. pren. izsiliti; zvabiti; doseči, dosegati:
strappare gli applausi doseči velik uspeh
strappare le lacrime zvabiti solze, globoko ganiti
strappare una promessa izsiliti obljubo
strappare la vita pog. treti revščino

B) ➞ strapparsi v. rifl. (pres. mi strappo) raztrgati se, razparati se

strascicare

A) v. tr. (pres. strascico)

1. vleči, vlačiti:
strascicare le gambe noge vleči za seboj (od utrujenosti, oslabelosti)

2. pren. delati počasi, brezvoljno:
strascicare il male odlašati z zdravljenjem

3. pren. izgovoriti, izgovarjati nerazločno; zategovati besede

B) ➞ strascicarsi v. rifl. (pres. mi strascico) vleči, vlačiti se

strascico m (pl. -chi)

1. vlečenje:
pesca a strascico rib. kočarjenje
rete a strascico rib. koča, vlačilna mreža
parlare con lo strascico zategovati besede

2. obl. vlečka

3. sprevod, spremstvo

4. polžja sled:
lasciare lo strascico come le lumache pog. kjer se osel uleže, tam dlako pusti

5. (neljube) posledice