Franja

sub-molestus 3, adv. -ē (sub in molestus) nekoliko (rahlo, precej) nevšečen (neprijeten, neugoden): illud est mihi submolestum, quod parum properare Brutus videtur Ci. ep., te non esse Romae … submoleste fero Ci. ep. prenašam z nekoliko (s precej) nezadovoljstva, mi je precej nevšečno.

sub-moveō (sum-moveō) -ēre -mōvī -mōtum (sub in movēre)

1. odpraviti (odpravljati), odgnati (odganjati), oddaljiti (oddaljevati), odstraniti (odstranjevati): Aur., submovere inertes strictis gladiis L., instantes O., alios longe submotos arcet harena V., nec tyrannicidae (sc. imago) ullo alio casu summoveri (sc. potest) Q., gemitus suspirio tectus animam paene submovit Petr. me je skoraj zadušilo; med.: submotis nubibus V. ko se megle dvignejo, iz megel, ki so se dvignile. Od kod? z abl.: aliquem orbe suo O., quae (sc. Niobe) modo Latois populum summoverat aris O.; s praep. a: coniugem et liberos procul a furentibus T., aliquem a conspectu (sc. suo) Val. Max., Iust.

2. occ.
a) odvrniti (odvračati), udržati, zadrž(ev)ati: siquem tellus extrema refuso summovet oceano V.
b) odpraviti (odpravljati) = (za)ukazati komu umakniti se, veleti komu odstopiti (oditi): iubet … recusantes nostros advocatos submoveri Ci., submovere (sc. Academiam) non audeo Ci., summota contione Ci., summovere legatos L., cum pro tribunali quaedam ageret … starentque summoto populo accusator et reus L., summotis arbitris L., Cu., summoto Lysandro N., submoto eo (sc. Caesare) Vell.; poseb. kot t.t. (o liktorju) odpraviti (odpravljati), s poti spraviti (spravljati), odstraniti (odstranjevati), odriniti (odrivati) ljudi, ki so v napoto prihajajočim oblastnikom, zaukazati (veleti) jim umakniti se ali narediti (delati) prostor: lictor, submove turbam et da viam domino L., summovere populum L., obvios Val. Max., nemo submovebatur Plin. iun.; abs. = narediti (napraviti, delati, pripraviti) prostor: submoveri Laetorius iubet L., lictores submoventes L., consul lictores misit, qui submovendo iter ad praetorium facerent L., per vacuum in summoto locum cuneo irruperunt L.; od tod abl. abs.: lictor apparuit, summoto incesserunt L. ko je bil narejen prostor; brezos. z dat. osebe, ki se ji dela prostor: felix est L. Sulla, quod illi descendenti ad forum gladio submovetur … ? Sen. ph., is, cui submovetur, non felicior eo, quem lictor semita deicit Sen. ph.; pren.: neque consularis summovet lictor miseros tumultus mentis H.
c) pregnati (preganjati), (od)poditi, prepoditi, zapoditi, zavrniti (zavračati), nazaj potisniti (potiskati): Eutr., Fl., Vop. idr., nostros longius Hirt., avide ruentes barbaros Cu., procul amne Macedonum copias Cu., postquam … statione summotos hostium lembos audivit L., reliquos a porta paulum summovit C., summovere victorem hostem a vallo L., hostes ex muro ac turribus submoventur C., summovere cohortes sub murum C., hostes ab Alpibus in Italiam S. fr., summotis velut in aliam insulam hostibus T., hostes ex agro Romano trans Anienem submovere L., Germanos ultra Albim fluvium Suet.
d) (iz domovine v tujino) pregnati (preganjati), izgnati (izganjati), (od)poditi: summotum studio defendis amico O., qui sum summotus ad Histrum O., summotum patriā proscindere O., ut … Pyladen urbe atque Italiā summoverit Suet., summovere philosophos ab urbe Plin. iun.
e) s prodajo stran spraviti (spravljati), proda(ja)ti: agnos, oves Col.
f) kaj čemu odtegniti (odtegovati, odtezati), odvze(ma)ti: arte nefandā summota est capiti tabes Lucan.
g) kako področje (lokacijo), kak kraj dalje ven pomakniti (pomikati), premakniti (premikati), premestiti (premeščati), nazaj potisniti (potiskati): marisque … urges summovere litora H., maria proiectis molibus submoventur Sen. rh.
h) kako področje, kak kraj odmakniti (odmikati), ločiti (ločevati) od drugega: terrae, quas natura longe submoverat Cu., submotae vastius terrae Mel. široma ločene ena od druge, Isthmos Aegaeum mare ab Ionio submovens Mel., ubi Alpes Germaniam ab Italia submovent Plin., in summoto loco partis meridianae murorum Amm. na izstopajočem delu (mestu). Od tod adj. pt. pf. submōtus 3 stran ležeč (stoječ), skrit: hic spelunca fuit, vasto submōta recessu V., submotae terrae Mel., submotus locus Amm.

3. metaf.
a) koga od česa odvrniti (odvračati), nagniti (nagibati), pripraviti koga do česa, (pri)siliti koga, da kaj opusti, da se izogne čemu: quem (sc. legatum) ad summovendos a bello Antiochum et Ptolemaeum reges misistis L., ut … magnitudine poenae a maleficio summoverentur Ci., solā formidine oppidanos a propugnandi studio summoturus Amm. (od)vzeti meščanom voljo braniti se.
b) α) koga pri čem zavrniti (zavračati), koga od česa izključiti (izključevati), ne pripustiti (pripuščati) k čemu, ne dovoliti (dovoljevati) komu česa: absentes petitione honorum Suet., athletarum spectaculo muliebre secus omne Suet., quid … crudelius quam homines honestis parentibus ac maioribus natos a re publica (od državne uprave) summoveri? Q., neminem ab eius latere (od zaupnega občevanja z njim) summovere Lamp. β) koga iz kake javne službe, s kakega častnega mesta (položaja, funkcije) odstraniti (odstranjevati), odpustiti (odpuščati), koga spraviti (spravljati) ob službo, koga odsloviti (odslavljati): aliquem administratione rei publicae Suet. = aliquem a re publica Vell., aliquem a proconsulatu Plin. iun., ministeria seniora summovere Lamp.; occ. (pesn.) izpodriniti (izpodrivati), spodriniti (spodrivati) koga (z njegovega položaja): dispeream, ni submosses (cj. plpf. v pomenu fut. II) omnes (sc. aemulos) H.
c) kaj odstraniti (odstranjevati), (iz)brisati iz česa: cum alia iure (na osnovi prava, na pravnem temelju) summoveantur Q., libros … tamquam subditos summovere familiā Q., sumendae voces a plebe summotae (po novejših izdajah semotae) Petr. ljudski govorici tuje besede.
d) α) odvrniti (odvračati) kaj od česa: silva … frondibus … Phoebeos submovet ictus O., summovisse hiemem tecto Lucan., quae (sc. cryptoporticus) … aquilonem inhibet summovetque Plin. iun. β) kako stanje odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), (pre)poditi, odpraviti (odpravljati): informes hiemes reducit Iuppiter, idem summovet H., summovere regnum (samodrštvo, tiranijo) Plin. iun., dolores Cels., querelam Ph., summotus pudor H. premagan.
e) česa ne rabiti, ne dovoliti (dovoljevati) (upo)rabe, ne trpeti, ne prenašati: submovendum vero est utrumque ambitus genus Q., summovere mendacem … superstitionem Val. Max.
f) zavrniti (zavračati) koga ali kaj = ne pripustiti (pripuščati) koga, česa k čemu, ne ozreti (ozirati) se na kaj, ne upoštevati česa, vnemar pustiti (puščati) kaj pri čem: tabellas e quaestione Val. Max., sermonem a persona iudicis aversum … quidam in totum a prooemio summovent Q.
g) s prepovedjo odpraviti (odpravljati), prepovedati (prepovedovati): aurum a vestibus Vop. prepovedati rabo zlata na obleki.

sub-obscūrus 3, adv. -ē (sub in obscūrus) nekoliko temen (o barvi): cicatrix, leprae species, albor Vulg.; metaf. nejasen, ne prav (ravno) razumljiv: ingressio Ci., erant breves et interdum suboscuri (sc. oratores) Ci.; adv.: Ambr., Aug., subobscure explicat, subobscure dixit Gell.

subordonné, e [sübɔrdɔne] adjectif podrejen, od visen (à od); grammaire podreden; masculin podrejenec; féminin (= proposition féminin subordonnée) podreden odvisen stavek, odvisnik

subordonnée relative conjonctive oziralni, vezniški stavek
être subordonné à quelqu'un biti komu podrejen
mon départ est subordonné aux conditions météorologiques moj odhod je odvisen od vremenskih razmer

sub-rēctitō -āre -āvī (frequ. glag. subrigere = surgere) dvigniti (dvigati, dvigovati) se: M. Cato in oratione de re Floria ita scripsit: Ibi pro scorto fuit, in cubiculum subrectitavit e convivio, cum partim illorum iam saepe ad eundem modum erat Ca. ap. Gell.

subrogé, e [sübrɔže] adjectif

subrogé-tuteur, tuteur subrogé (juridique) sovaruh; masculin namestnik

subséquent, e [süpsekɑ̃, t] adjectif sledeč, poznejši, naslednji, nasleden, nasledujoč; subsekventen

subsistant, e [sübzistɑ̃, t] adjectif (še) obstoječ, preostal; masculin (= militaire en subsistant) glej subsistance

substantivé, e [-tive] adjectif spremenjen v samostalnik, substantiviran

subtil, e [süptil] adjectif subtilen; tenak, droben, nežen; tankočuten; natančen; ostroumen, bister, prenikav; premeten, zvit

esprit masculin, critique masculin subtil prenikav duh, ostroumen kritik
voleur masculin subtil premeten tat
vue féminin subtile bister, oster vid

sub-trahō -ere -trāxī -tractum (sub in trahere)

1. (iz)vleči izpod koga ali česa, izmakniti (izmikati), izpodmakniti (izpodmikati), spodmakniti (spodmikati): colla iugo O., subtractus (v nekaterih izdajah substratus) Numida mortuo superincubanti Romano vivus L., pedibus raptim tellus subtracta Lucr.; med. umakniti (umikati) se, izginjati pod kom: tremit ictibus aerea puppis subtrahiturque solum V., subtracto solo T.

2. (pod roko, skrivaj, skrivoma, polagoma) (od)vleči, odtegniti (odtegovati, odtezati), vzeti (jemati), odvze(ma)ti, odpraviti (odpravljati), stran spraviti (spravljati), odstraniti (odstranjevati): viro peculium Pl., cibum alicui Ci. ap. Non., nolite mihi subtrahere vicarium meae diligentiae Ci., si … dediticii subtrahantur C., quae (sc. impedimenta) si clandestinā fugā subtrahere conarentur C., aggerem cuniculis subtrahebant C. so izpodkopavali, subtrahere materiam Cels., ventorum plenos sinus Pr. pobrati (pobirati) od vetrov napolnjena (napeta) jadra, aliquem civitatis oculis L., oculos T. stran obrniti, odvrniti; kot voj. t.t. odvesti (odvajati), odpelja(va)ti, vzeti (jemati), odvze(ma)ti: hastatos primae legionis ex acie, milites ab dextro cornu L.; refl. in med. odtegniti (odtegovati, odtezati) se, izogniti (izogibati) se, umakniti (umikati) se, spraviti se kam stran, odpraviti (odpravljati) se, pobrati se, pobrati jo, podurhati jo, (i)zmuzniti se, uiti, ubežati ipd.; refl.: Dig. idr., teque aspectu ali amplexu (dat.) ne subtrahe nostro V., Armeniam ad Parthos se subtrahentem Fl.; abs.: subtrahere sese, ne interesset L., repente interdiu vel nocte se subtrahebat Suet.; med.: Col., subtractus fugā Plin. ubegel, pobegel.

3. metaf. odtegniti (odtegovati, odtezati), vzeti (jemati), odvze(ma)ti, odstraniti (odstranjevati), rešiti (reševati), (ob)varovati, oteti (otevati): materiem furori tuo Ci., si rem subtraxeris Ci., vires subtrahit timor O., cui iudicio eum mors … subtraxit L., Furium … fortuna bello subtraxit L., subtractus militum irae T., minis populi occulte eos subtracturus Iust.; refl. odtegniti (odtegovati, odtezati) se, umakniti (umikati) se, izmakniti (izmikati) se, (iz)ogniti ((iz)ogibati) se, bežati pred čim: subtrahere se per alias causas L., subtrahente se quoque L. izogibati se biti porok, ne hoteti biti porok, subtrahere se libentius a curia et ab omni parte rei publicae Ci. ep., subtrahere se labori Col., se oneri, se legum actionibus Q., se discrimini alicuius Vell.; tudi brez se: praefectum praetorio non ex ingerentibus se, sed e subtrahentibus legere Plin. iun. ne izmed tistih, ki so se ponujali (vsiljevali), ampak izmed tistih, ki so se (mu) izmikali; occ. subtrahere = izpustiti (izpuščati), ne omeniti (omenjati), zamolč(ev)ati, ne omeniti (omenjati), prikri(va)ti: S litteram Q., verba decenter pudoris gratiā subtrahuntur Q., necessaria cum periculo subtrahuntur Q., reus contra tunc narrationem subtrahet, cum … Q., aliis nominatis me unum subtrahebat Cu., subtractis candidatorum nominibus T.

subtropical, e, aux [süptrɔpikal, ko] adjectif subtropski

zone féminin subtropicale tropski pas

sub-ūcula -ae, f (*sub-uere; prim. ex-uō, ind-uō)

1. spodnje oblačilo, srajca: indutui alterum quod subtus, a quo subucula Varr., non paribus subuculis uxoris Varr., Varr. ap. Non., si forte subucula pexae trita subest tunicae H., hieme quaternis cum pingui toga tunicis et subucula e[t] thorace laneo et feminalibus et tibialibus muniebatur Suet., supparus [puellare dicebatu]r vestimen[tum lineum, quod et s]ubucula ap[pellabatur] Fest.

2. subúkula, neka daritvena pogača: subuculam Aelius Stilo et Cloatius isdem fere verbis demonstrant vocari, quod dis detur ex alica et oleo et melle Aelius Stilo ap. Fest.

subulé, e [sübüle] adjectif šiljast

suburbain, e [sübürbɛ̃, ɛn] adjectif predmesten

chemin masculin de fer suburbain predmestna železnica
commune féminin suburbaine predmestna občina
réseau masculin d'autobus suburbain predmestno avtobusno omrežje
trafic masculin suburbain predmestni promet

succédant, e [süksedɑ̃, t] adjectif nasledstven

Etat masculin succédant nasledstvena država

successoral, e, aux [süksɛsoral, ro] adjectif nasledstven; ki se tiče nasledstva

partage masculin successoral delitev dediščine

succinct, e [süksɛ̃, kt] adjectif kratek, jedrnat; familier skromen, zmeren (obed)

dîner masculin succinct skromna večerja
soyez succinct! bodite kratki!

succīnctus 3, adv. -ē, gl. suc-cingō.

suc-cingō (sub-cingō) -ere -cīnxī -cīnctum (sub in cingere)

1. podpasati (podpasovati), spodrecati (spodrecavati): tunicam Iuv.; večinoma pt. pf. succīnctus 3 podpasan, spodrecan: succincta aquam calefactat Pl., succincta anus, Diana, vestem (gr. acc.) ritu succincta Dianae O., succinctus amicus, cursor Mart., succincti popae Pr., succinctus amictu, trabeā V., pallā succincta cruentā V., succinctus patriā … papyro Iuv.; pesn. metaf.: succincta comas (gr. acc.) … pinus O. z golim deblom.

2. opasati (opasovati), okleniti (oklepati), ovi(ja)ti, obda(ja)ti: Virginem et Leonem et Cancrum Anguis intortus succingit Vitr., quae lugubri succincta est stolā Enn. ap. Non., illa (sc. Scylla) feris atram canibus succingitur alvum (gr. acc.) O.; pogosteje pt. pf. succīnctus 3 s čim opasan, ovit, ogrnjen, opremljen, oborožen: quam (sc. Scyllam) fama secuta est candida succinctam latrantibus inguina (gr. acc.) monstris … vexasse rates V., Scyllaque virgineam canibus succincta figuram (gr. acc.) Tib., (sc. Iuno) nimbo succincta V., fusi stamine succincti O., succinctus pugione Antonius ap. Ci., gladio Enn. fr., Corn., cultro L., ferro succinctos nuntians … adulescentes venire L., (sc. soror) succincta pharetrā V.

3. metaf. s čim obda(ja)ti, opraviti (opravljati), opremiti (opremljati), oskrbeti (oskrbovati), oborožiti (oboroževati), priskrbeti (priskrbovati) komu kaj: hoc … infestior, quod multo se pluribus … canibus (= z … vohuni) succinxerat Ci., succingere his animum bonis Petr., se terrore Plin. iun.; pogosteje v pt. pf.: Carthago … succincta portibus Ci., succinctus armis legionibusque L., totius ferme Orientis viribus succinctus Iust., succinctus patriā … papyro Iuv., dolis Sil. ali scientiā succinctus Q. — Od tod adj. pt. pf. succīnctus 3, adv. -ē

1. gotov, pripravljen za kaj, na kaj, nared za kaj: barbara pars laeva est avidaeque succincta (po nekaterih izdajah substrata, po najnovejših addicta) rapinae, quam cruor et caedes bella que semper habent O., succincti ad omnem clausulam Q., exsilivit nostra succinctior armatura Amm. z okrevanim srcem se je zagnala naša vojna moč.

2. skrčen, kratek: libellus Mart., succinctior brevitas Aug., arbores graciles succinctioresque Plin., succincte docere, dimicare Amm., succinctius fari Sid.