Franja

naréd preparado; pronto

biti nared estar pronto

nariz ženski spol (množina: -ces) nos; voh

nariz aguileña orlovski (rimski) nos
nariz griega grški nos
nariz chata ploščat nos
nariz arremangada, nariz respingona zavihan nos
nariz torcida kriv nos
dar de narices na nos pasti
dejar a uno con un palmo de narizes pustiti koga oditi z dolgim nosom
hablar por las narizes skoz nos govoriti, nosljati
hacer un palmo de narizes, hacer las narizes a alg. komu osle pokazati
meter las narizes en vtikati nos v
romper las narizes komu nos razbiti
torcer las narizes nos vihati
no ver más allá de sus narizes ne videti ped pred nosom; bedast biti
¡nariz! še v sanjah ne!

narkoman moški spol (-a …) die Süchtige (ein -r), der Rauschgiftsüchtige (ein -r), der Drogenabhängige (ein -r), intravenozni: der Fixer
biti narkoman drogensüchtig sein, rauschgiftsüchtig sein

narobe¹ [ó]

1. (okrog obrnjen) verkehrt, verkehrtherum; falschherum; (zamenjano desno-levo) seitenverkehrt

2. (napak) falsch, verkehrt
povsem narobe grundfalsch, grundverkehrt
fehl- (oceniti fehl(ein)schätzen, prijeti fehlgreifen, sklepati fehlschließen, se hraniti sich fehlernähren, stopiti fehltreten, tolmačiti fehldeuten, vezati fehlleiten, vreči fehlwerfen), [miß] miss- (razumeti [mißverstehen] missverstehen, razlagati [mißdeuten] missdeuten), ver- (narisati verzeichnen, natisniti verdrucken, narezati etwas/sich verschneiden, prepoznavati verkennen, videti sich versehen, prebrati sich verlesen), daneben- (uganiti danebentippen, danebenraten)
narobe izbrana beseda ein falsches Wort, figurativno ein falscher Zungenschlag
biti narobe falsch/ verkehrt sein, auf dem Kopf stehen
narobe osvetliti ins falsche Licht stellen
narobe stopiti einen falschen Tritt machen

3.
biti narobe nicht in Ordnung sein
ni narobe, če …? ist es in Ordnung, wenn …?

4. moteče: (ob nepravem času) ungelegen
hoditi narobe komu: nicht in den Kram passen

5. (obratno) umgekehrt
ravno narobe gerade umgekehrt
ravno narobe bo držalo umgekehrt wird ein Schuh daraus

6. (prav nasprotno) im Gegenteil, vielmehr

naročen [ê] (-a, -o) bestellt
biti naročen na časopis ipd.: beziehen, abonniert sein (auf), pri zdravniku, odvetniku ipd.: einen Termin haben (bei)
kot naročen figurativno wie gerufen
biti/priti kot naročen wie gerufen kommen, gerade recht kommen

naročén¹ ordered; on order; made to order; commissioned

biti naročén (o blagu) to be on order
biti naročén na časopis to take a paper
prihajaš kot naročén! well met!; well-timed!

naročèn (-êna -o) adj.

1. ordinato

2. abbonato;
biti naročen pri zobozdravniku avere un appuntamento dal dentista

naróčje (-a) n

1. le braccia; grembo; seno:
vzeti otroka v naročje prendere il bambino in grembo
umreti v naročju Cerkve morire nel grembo della Chiesa

2. bracciata:
prinesti naročje drv portare una bracciata di legna
šalj. biti v Abrahamovem naročju essere all'altro mondo
biti v Morfejevem naročju essere in braccia a Morfeo; dormire, russare
metati se komu v naročje gettarsi in braccio a uno, cercare di accattivarsi uno
pren. pasti v naročje kot zrela hruška piovere come la manna dal cielo

naročnik² moški spol (-a …) časopisa, revije ipd.: der Abonnent, der Bezieher ( Zeitungsabonnent); telefonski, televizijski: der Teilnehmer ( Fernsprechteilnehmer, Fernsehteilnehmer)
biti naročnik časopisa ipd.: (eine Zeitung …) beziehen
po ceni za naročnike zum Bezugspreis
anketa med telefonskimi naročniki die Telefonumfrage

narod moški spol (-a …) die Nation, (ljudstvo) das Volk; (iz turške skupine Turkvolk, kulturni Kulturnation, sosednji Nachbarvolk, trgovski Handelsvolk)
narod pomorščakov ein seefahrendes Volk
duh naroda der Volksgeist
nastajanje naroda die Nationwerdung
oče naroda figurativno der Landesvater
samoodločba naroda/narodov pravo nationale Selbstbestimmung
Združeni narodi die UNO, Vereinte Nationen
prijateljstvo med narodi die Völkerfreundschaft
sporazumevanje med narodi die Völkerverständigung
bitka narodov zgodovina die Völkerschlacht
Društvo narodov zgodovina der Völkerbund
mešanica narodov das Völkergemisch
preseljevanje narodov zgodovina die Völkerwanderung
skupnost narodov die Völkerfamilie
biti vez med narodi völkerverbindend sein

Narr, der, (-en, -en) norec, tepec; im Karneval: pustna šema, maškara; zum Narren halten imeti za norca; seinen Narren gefressen haben an biti nor na

närrisch nor, zmešan; närrisch sein auf/nach biti nor na; närrisch verliebt blazno zaljubljen, zanorjen

nasáditi nàsādīm
I.
1. nasaditi: nasaditi drveće, voćke, svakojakoga voća
2. nasaditi: nasaditi kvočku na jaja
3. nasaditi, natakniti: nasaditi motiku, sjekiru na držalje
4. natakniti: nasaditi šešir na glavu, grivnu na ruku
5. posaditi: nasaditi koga na stolicu, na konja
6. obesiti: nasaditi kotao na verige
7. postaviti: razboj bješe nasaden u kutu sobe
8. zasaditi: nasaditi vinograd
9. nasaditi: nasaditi gumno snopljem; nasaditi ribe u ribnjak
10. nastaniti, naseliti: udes vas je nasadio u ovoj kući
11. ekspr. nasaditi, na led speljati: nasaditi koga
II. nasaditi se ekspr.
1. nasesti, iti komu na led
2. biti kratko nasaden biti nataknjen

nascere^* v. intr. (pres. nasco)

1. roditi se:
nascere di, da poveri genitori roditi se revnim staršem, v revni družini
nascere povero, ricco roditi se reven, bogat
nascere bene roditi se v plemeniti, bogati družini
nascere con la camicia, vestito imeti srečo
essere nato sotto cattiva stella roditi se pod nesrečno zvezdo
nascere cieco, muto biti od rojstva slep, nem
essere nato ieri biti hudo naiven
essere nato con gli occhi aperti biti zvit, pretkan
nascere musicista, poeta biti rojen glasbenik, pesnik

2. ekst. roditi se; pognati, poganjati; zrasti; pojaviti, pojavljati se: izvirati (reka); vziti, vzhajati (sonce):
l'Arno nasce dal Falterone Arno izvira izpod Falterona
al bambino sono nati due dentini otroku sta zrasla zobka
nascere come funghi rasti, poganjati kot gobe

3. pren. zrasti, nastati (dejavnost):
è nata una nuova fabbrica zrasla je nova tovarna

4. pren. izvirati; roditi, porajati se:
nascono forti sospetti porajajo se močni sumi
PREGOVORI: chi nasce di gatta piglia i topi al buio preg. kar mačka rodi, rado miši lovi

nascita f

1. rojstvo:
atto di nascita rojstni list
inglese di nascita po rodu Anglež
luogo di nascita rojstni kraj

2. rod, izvor:
essere di umile nascita biti preprostega rodu

Nase, die, (-, -n) nos; Tierkunde smrček; Tierkunde Fisch: podust; Baukunst, Architektur izboklina, Technik nastavek, nos, brada, ([Auslaß] Auslass) izpust; beim Hobel: rog; eine feine Nase dober nos ( tudi figurativ ); die richtige Nase für dober nos za; die Nase läuft iz nosu (mu/ji) teče; die Nase blutet kri (mu/ji) teče iz nosu; die Nase rümpfen vihati nos; der Nase nach za nosom (immer kar) ; die Nase zu tief ins Glas stecken pregloboko pogledati v kozarec; die Nase in etwas stecken vtikati/vtakniti nos v; die Nase voll haben von biti sit (česa) (do grla), imeti dosti (česa); die Nase vorn haben dobro se odrezati; die Nase beleidigen smrdeti; die Nase hängen lassen figurativ povešati glavo; die Nase hoch tragen visoko nositi nos; eine Nase bekommen dobiti jih po nosu; jemandem eine Nase drehen/eine lange Nase machen pokazati osle (komu); seine Nase aus etwas halten ne vtikati nosu v; nicht weiter als seine Nase sehen ne videti dlje od nosu; das ist nicht nach meiner Nase to mi ni povšeči
an: an der Nase ansehen iz nosu videti, po nosu spoznati; an der Nase herumführen voditi za nos; sich an die Nase fassen pogledati sebe/brigati se za svoje stvari
auf: auf der Nase liegen biti/ležati bolan; auf die Nase fallen figurativ doživeti neuspeh; eins auf die Nase geben dati jih po nosu; auf die Nase binden dati pod nos (povedati); auf der Nase herumtanzen skakati po glavi
aus: Würmer aus der Nase ziehen vrtati in vrtati (spraševati)
durch: durch die Nase skozi nos
in: in der Nase bohren vrtati po nosu; in die Nase stechen iti v nos; in die Nase fahren figurativ iti v nos (užaliti)
mit: mit langer Nase z dolgim nosom; mit der Nase auf etwas stoßen figurativ zaleteti se v, jemanden figurativ poriniti (komu) nos v
nach: nach der Nase po volji/želji; (nicht) nach der Nase sein (ne) biti po volji
pro: pro Nase po osebi, po glavi
über: über die eigene Nase hinaus dlje od (svojega) nosu
um: sich den Wind um die Nase wehen lassen ogledati so svet
unter: unter der Nase pred nosom; die Faust unter die Nase halten groziti (s pestjo); etwas unter die Nase halten/reiben figurativ dati pod nos
vor: vor der Nase pred nosom; vor die Nase pred nos; vor der Nase weg (schnappen) izpred nosu

nasekan [é] (-a, -o) gehackt, drva: ofenfertig
figurativno človek: biti nasekan blau sein, unter Dampf stehen, stockbesoffen sein, stockbetrunken sein

naseljen [é] (-a, -o) besiedelt, bevölkert (gosto [dichtbesiedelt] dicht besiedelt, [dichtbevölkert] dicht bevölkert, starkbevölkert, redko [dünnbesiedelt] dünn besiedelt, menschenarm, [schwachbesiedelt] schwach besiedelt)
stalno naseljen [seßhaft] sesshaft
gosto naseljeno območje der Verdichtungsraum, das Ballungsgebiet
živalstvo, zoologija biti naseljen siedeln, ptica: nisten

nasésti (ladja) to run aground; to strand, to get stranded

pustiti ladjo, da nasede to beach the ship; figurativno (biti opeharjen) to be taken in, to be imposed upon
on hitro nasede (figurativno) he is easily imposed upon
nisem mu nasedel (figurativno) I was up to his tricks
čoln je nasedel na plitvino the boat was stranded on a shoal

nasíčen kemija saturated; sated, satiated; (sit, nabasan) gorged (with), satiated

biti nasíčen (sit) česa to be sated with something
s soljo nasíčena voda water saturated with salt
nasíčena spojina (raztopina) saturate compound (solution)