Franja

húd bad; evil; (čas, doba) hard; (rana) bad, (občutljiva) sore; (jezen) angry; ZDA sore, mad

húda bolezen serious illness
húda bolečina great pain
húdi časi hard times pl
húd kašelj a bad cough
húd mraz a very severe frost
húd veter sharp wind
húda vročica (mrzlica) a virulent fever
húda vročina intense heat
húda ura thunderstorm
nič húdega sluteč unsuspecting
ta je pa že prehuda! this is outrageous!
delati húdo kri figurativno to create ill-feeling
nič húdega ti ne delam I do you no harm
nič húdega ne mislim (nočem) I don't mean any harm
nič húdega ni v tem there is no harm in it
ne bom ti naredil nič húdega I shall not hurt you
ona ima húd jezik she has a wicked (ali spiteful, malevolent) tongue
nič húdega ne nameravati (misliti) to mean no harm
nič húdega ne vidim v tem I don't see anything bad in it
biti húd na koga to be angry with someone, to be cross with someone, to be furious (ali mad) with someone
húd je name ZDA he is mad with me, VB he is angry with me
v najhujšem primeru at the worst; in the worst case
če pride do najhujšega if the worst comes to the worst
če bi se zgodilo najhujše if it comes to the worst
najhujše še pride the worst is yet to come
húdo (prislov) badly
toliko hujše! all the worse!; so much the worse
vedno hujše worse and worse
bodi pripravljen na najhujše! be prepared for the worst!
húdo se motiš there you are greatly mistaken
húdo mi je, da (ker) ne morem priti I feel sorry that I cannot come
ni tako húdo, kot je videti (figurativno) his bark is worse than his bite
húdo je z njim he is badly off, he is in a bad way, he is unwell
húdo (trda) je za denar money is scarce
saj ni tako húdo! it is not so bad (as you think)
mnogo húdega prestati (figurativno) to go through hell, to have a rough time

húd pridevnik méchant, mauvais; grave, sévère, rigoureux, dur; fâché

hudi časi temps moški spol množine difficiles (ali durs)
huda ura (neurje) orage moški spol, tempête ženski spol, bourrasque ženski spol, tourmente ženski spol
huda zima hiver moški spol rigoureux (ali rude, inclément)
hud biti na koga être fâché contre quelqu'un, en vouloir à quelqu'un
nič hudega cela ne fait rien
zelo hudo mal, très, fort
hudo je bolan il est gravement malade
hudo mi je, da ne … je suis désolé (ali fâché) de ne pas …
hudo je za denar l'argent manque (ali fait défaut), il y a pénurie d'argent

huddle² [hʌdl]

1. prehodni glagol
zmetati vkup (together)
izvleči (out ali of iz)
zmašiti, skrpati, površno narediti (up ali through)
na hitro si obleči (on)
figurativno prikriti, utajiti kaj

2. neprehodni glagol
zgrbiti se (o.s. up)
stisniti se (to h komu)
šport obstopiti trenerja (posvet)

hudíč devil; the devil, Satan; the Evil One; pogovorno old Harry, old Nick

hudíča oh, bother!
kaj, hudíča, si delal tam? what the mischief were you doing there?
kam, hudíča, je pa šel? where on earth has he got to?
kdo, hudíča, ti je to rekel? who the devil (ali the dickens ali on earth) told you that?
hudíč ga je obsedel he has the devil in him
risati hudíča bolj črnega, kot je to paint the devil blacker than he is
hudíča klicati to talk of the devil
v sili hudíč muhe žre figurativno beggars can't be choosers; drowning men clutch at straws; half a loaf is better than no bread

hudíč diable moški spol , démon moški spol

hudič(a)! diable!, diantre!, bigre!, bougre!, fichtre!, sacrebleu!, mille tonnerres (ali diables)!
pojdi k hudiču! va-t-en au diable!
hudič naj ga vzame, pobere! que le diable l'emporte!
v sili hudič še muhe žre faute de grives on mange des merles

hudíč (-a) m

1. rel. diavolo, demonio; pren. demone:
črn, grd kot hudič nero, brutto come il diavolo
prodati, zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
izganjati hudiča esorcizzare il demonio
knjiž. hudič zavisti, sovraštva il demone dell'invidia, dell'odio

2. (kot kletvica)
hudič! diavolo!, corpo del diavolo!
tristo hudičev! per mille diavoli!
pri hudiču! per diavolo!, corpo del diavolo!

3. (hudoben človek) demonio:
ta hudič je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

4. pog. (izraža negativen odnos do osebe ali stvari)
noben hudič nessuno
vsak hudič chiunque, il primo venuto
vsega hudiča ogni sorta di cose
zaprl je vrata in noben hudič ni mogel notri chiuse la porta e nessuno potè più entrare
vsak hudič bi me rad učil non c'è chi non pensi di potermi ammaestrare
pripovedoval ji je vsega hudiča le raccontò ogni sorta di cose
pa dopovej hudiču babjemu, če moreš vaglielo a dire alla maledetta femmina, se puoi
zamenjal je žarnico, pa je hudič takoj pregorel aveva cambiato la lampadina e quella si bruciò subito

5. pog. pren. (hrup, nemir) diavolo, putiferio:
delati, zganjati hudiča fare un chiasso del diavolo, sollevare un putiferio

6. pog., pren. (neprijetnosti, težave) guai:
hudič bo, če bodo zvedeli se lo vengono a sapere, saranno guai
kadar se ga napije, je z njim hudič quando si ubriaca, sono guai

7. pog. pren. (v povedni rabi)
a) (izraža neprijetnost, težavnost česa)
hudič je, če nihče ne uboga è un guaio se nessuno ubbidisce
b) (izraža nezadovoljstvo nad čim)
hudič je vse skupaj al diavolo tutto quanto

8. (v prislovni rabi izraža visoko stopnjo, močno zanikanje)
bilo je od hudiča vroče faceva un caldo da crepare
na hudiče sem truden sono stanco morto
'Saj je prinesel denar!' 'Hudiča je prinesel!' 'Ma se ha portato i soldi!' 'Soldi un cavolo!'

9. pog. pren. (v medmetni rabi)
a) (izraža močno čustveno prizadetost)
kdo, za hudiča, vas je poslal tja? chi diavolo vi ci ha mandato?
b) (izraža močno zanikanje, omalovaževanje)
hudič, pa taka večerja al diavolo una cena così
c) (izraža podkrepitev trditve)
tristo hudičev, da je res è vero per diavolo, per mille diavoli
č) (izraža jezo nad kom)
hudič naj ga vzame e vada al diavolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui ci ha messo la coda, lo zampino il diavolo
pog. pren. tam je cel hudič la cosa, la faccenda è estremamente grave, seria
to je vse en hudič è lo stesso, fa lo stesso
kdo pa je to za en hudič?! chi diavolo è costui?!
pog. pren. sam hudič ga je prinesel è il diavolo che l'ha mandato
pog. pren. vse bo hudič vzel andrà tutto al diavolo, in malora
če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel se continua a bere di questo passo, andrà presto all'altro mondo
pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non temere neppure il diavolo
imeti hudiča v sebi avere il diavolo in corpo
pren. izganjati hudiča z belcebubom il rimedio è peggiore del male
pog. pren. pojesti hudiča in pol mangiare per quattro
pokazal ti bom hudiča! ti farò vedere io!
pren. kaj izpeljati od hudiča fare una gran cosa
pren. človek od hudiča un diavolo di uomo
pravi hudič, če boš zraven ali ne se ci sei o no, fa lo stesso
pihalo je ko sto hudičev tirava un vento del diavolo
PREGOVORI:
kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non fuò, manda una vecchia
hudič v sili še muhe žre il bisogno fa correre la vecchierella
kar hudič prikveka, nima teka la farina del diavolo va in crusca

hudíčev diabolique, infernal

hudičevo delo œuvre ženski spol du diable (ali diabolique)
hudičevo olje acide moški spol sulfurique
hudičevo seme engeance ženski spol diabolique

hudík hudír deuce

kaj, hudík, hudírja, si naredil? what the devil (ali the hell) have you done?

hudôben méchant, malin, malicieux, mauvais, malfaisant, malveillant

hudoben jezik mauvaise (ali méchante) langue, langue de vipère

hudobíja mischief; wickedness; malice

iz čiste, gole hudobíje out of pure mischief
on je pripravljen za vse hudobíje he is up to all sorts (ali all kinds) of mischief

hudováti se

hudováti se na koga to be angry (ali cross) with someone, to be mad at someone

hug² [hʌg] prehodni glagol
objeti, priviti k sebi, držati se česa; laskati komu

to hug a belief sveto verjeti
to hug o.s. on (ali for) čestitati si za kaj, k čemu; biti zadovoljen s seboj zaradi
to hug the shore (bank, wall) držati se ob obali (pri bregu, ob zidu)
figurativno to hug one's chains dobro se počutiti v hlapčevstvu
the car hugs the road well avto se dobro drži ceste

hújskati instigate (k to), to incite (to), to agitate; (ščuvati) to bait

hújskati psa na koga to set the dog on someone
hújskati drugega proti drugemu to set (people) at loggerheads (ali at each other's throats)

hújskati exciter contre; provoquer, inciter

hujskati k uporu pousser (ali inciter) à la révolte (ali à la rébellion, à l'émeute, à la mutinerie)
hujskati ljudstvo proti vladi soulever le peuple contre le gouvernement

húkati

húkati si v prste to blow (ali to breathe) on one's fingers

humán pridevnik humain, philanthrop(iqu)e

ravnati humano z ujetniki traiter les prisonniers humainement (ali avec humanité)

humane [hju:méin] pridevnik (humanely prislov)
human, plemenit, človečen, priljuden

humane studies (ali learning) humanistična izobrazba
britanska angleščina Humane Society dobrodelno društvo

hūmānitās -ātis, f (hūmānus)

1.
a) človečnost, človeška nrav, človeška narava, človeško čustvo, človeška dostojanstvenost: magna est vis humanitatis Ci., haec tacita lex humanitatis est Ci., humanitatis rationem habere Ci., nonne omnem humanitatem exuisses? Ci., natura certe (tibi) dedit, ut humanitatis non parum haberes Ci. da se človeka čutiš, humanitas, ad quam homo effingitur Sen. ph.
b) meton. konkr. človeštvo, človeška družba: Ap., Min., Arn.

2. (= gr. φιλανϑρωπία) ljubezen do človeštva, človekoljubje, dobrohotnost, blagosrčnost, milosrčnost, prijaznost, vljudnost: hac, vestra humanitate me loqui patiamini! Ci., singulari humanitate et misericordia moveor Ci., sentio vos pro vestra humanitate vehementer esse commotos Ci., summa in aliquem humanitas Ci. ep., humanitatis putabat esse non plane exspoliare urbem Ci., in Miltiade erat cum summa humanitas tum mira communitas N., quem (Pharnabazum) … adeo sua cepit humanitate, ut … N., adversus minores h. Sen. ph., miserationis affectus, qui plane vocatur humanitas Lact.

3. (= gr. παιδεία) višja omika(nost), — olika(nost), — izobraženost, uglajenost, uglajeno (olikano) vedenje, rahlejši čut za spodobnost in dostojnost, izbran okus: artes, quae ad humanitatem pertinent ali quibus aetas puerilis ad humanitatem informari solet Ci., audacius paulo de studiis humanitatis disputabo Ci., de studiis humanitatis ac litterarum loqui Ci., litterarum ac politioris humanitatis expers Ci., ille omni humanitate et virtute ornatus adulescens Ci., (orator) inops quidem humanitatis atque inurbanus Ci., ea multum ab humanitate discrepant Ci. so hudi prestopki zoper dostojnost, quod (Belgae) a cultu atque humanitate provinciae longissime absunt C., captus adulescentis et humanitate et doctrina N., idque apud imperitos humanitas vocabatur, cum pars servitutis esset T.

hūmānus (stlat. hemōnus) 3 (sor. s homō)

1. človeški, človekov: facies, Ci., O., species et figura Ci., effigies Cereris non humana manu facta Ci., casūs Ci., O., genus (rod) Ci., V., mens, natura, vita Ci., hostia Ci., S. fr. idr., humano modo peccare Ci., non humana audacia Ci. = nadčloveška, religiones Ci., divina et humana iura, res humanae O., Plin. idr. človeške —, (po)zemeljske reči (zadeve, dobrine, dogodki, naključja), človeška usoda, pozemeljsko, posvetno, svet, ille tribunus omnium rerum divinarum humanarumque praedo Ci. plenitelj vsega božjega in človeškega, rerum humanarum domina Fortuna Ci. gospodarica sveta, humanum est Ter., Ci. to je nekaj človeškega, voluptas humanissima Ci., rationes humanae Lucr., labores h. V., h. vox L. fr., Plin., scelus L. zoper ljudi, — človeštvo, conspectus ab utraque acie aliquanto humano visu augustior L. je bil videti veličastnejši kot človek, je bil videti nadčloveško bitje, h. animi, vultūs H., h. imago, sors, h. mentes O., h. dapes = človeško meso: O., pa tudi = človéčjak: Plin., h. cor Pr., ignes h. Plin. ki si ga ljudje vsak dan zase naredijo, humano quodam modo Q. na prav človeški način, prav po človeško, humani divinique iuris mens T., mens humanā maior Sil., h. cibi Fl. človeško meso. Subst.
a) hūmānus -ī, m človeško bitje, človek, smrtnik, zemljan: Romulus humano maior O.; v pl. Varr. aeternûm humanûm (= deorum hominumque) sator Pac. fr., vitae percipit humanos odium Lucr., in dubioque fuere utrorum ad regna cadendum omnibus humanis esset Lucr., primus humanorum Iust.
b) hūmāna -ae, f (sc. caro) človeško meso: Tert.
c) hūmānum -ī, n človeško, človeško bitje (čustvo), človeška usoda ipd.: homo sum; humani nil a me alienum puto Ter., si in Pompeio quid humani evenisset S. fr., Satyris praeter effigiem nihil humani Mel.
č) hūmāna -ōrum, n α) človeške reči (zadeve, dobrine, slabosti), človeško, posvetno, (po)zemeljsko: de divinis atque humanis cernitur Pl., qui omnia divina et humana violarint Ci. ali divina atque humana promiscua habere S., božje in človeško pravo, agentibus divina humanaque consulibus L. vse, kar zahteva božje in človeško pravo, humana (človeške slabosti) ad deos transferre, divina (božje lastnosti) ad nos Ci., humana miscere divinis L. β) kar lahko človeka doleti, (človeški) dogodki (naključja, težave), človeško trpljenje, človeška usoda: fortuna humana fingit artatque ut lubet Pl., ferre humana humanitus Acc. fr., ferre humana Ci., omnia humana tolerabilia ducere Ci., humana respectare, humanorum respectu, humanorum spectatrix Amm.

2. človeški = človekoljuben, dobrohoten, ljubezniv = ljubezni poln, mil(osten), prijazen, vljuden (naspr. inhumanus, superbus): factum aut inceptum Ter., ingenium Ter., Ci., aequitas, sensus Ci., sensus humanissimus Plancus in Ci. ep., homo humanissimus Ci., humanius nihil fieri potest Ci. ep., Cyrum … comem erga Lysandrum atque humanum fuisse Ci.

3. izobražen, olikan, omikan: gens humana atque docta (naspr. immanis atque barbara) Ci., Syracusani homines periti et humani Ci., Scipio … , homo doctissimus atque humanissimus Ci.

4. človeški = človeku primeren: cibi humaniores Cael.; od tod = neoviran, nezadržan: respiratio humanior Cael. — Adv. hūmānē in hūmāniter

1. (po) človeško, kakor se človeku spodobi, zmerno, mirno, vdano: vix humane pati Ter., humana humane ferre Ci., morbos toleranter et humane (po drugih: humaniter) ferre Ci., si qui forte … aliquid fecerunt humanius Ci., Paullus non humane de provincia loquitur Caelius in Ci. ep. ne kaj (ne prav) zmerno, saepius poëtice quam humane locutus es Petr.; iron.: intervalla vides humane commoda H. „človeku primerne“ (= inhumane incommoda); humaniter ferre Ci., humaniter vivere Ci. ep. življenje prav po človeško uživati.

2. človekoljubno, dobrohotno, ljubeznivo, milostno, milosrčno, zelo občutljivo, prijazno, vljudno: fecit humane Ci., quam humane nobiscum egerit hiems Sen. ph., quae (arbores) fructu … umbrarumque officio humanius iuvant Plin., diligentissime humanissimeque loqui Ci. ep., humanissime promisit Petr., litterae humaniter scriptae Ci. ap. Non., fecit humaniter Licinius, qui … Ci.

hūmidulus 3 (demin. hūmidus) nekoliko ali precej vlažen, — moker, — sočen: linum O. precej sočno laneno steblo, solum Col., comae Aus.