-
Βραγχίδαι, αἱ kraj pri Miletu, kjer je upravljala Apolonovo svetišče svečeniška družina Branhidov, ki se je tako imenovala po svojem predniku Βράγχος.
-
γάρ (iz γὲ ἄρ = saj torej) veznik, ki ne stoji nikdar na prvem (navadno na drugem) mestu 1. navaja vzrok: kajti, namreč, zakaj, saj (lat. nam, enim); pomni: a) včasih stoji pred stavkom, čigar veljavnost utemeljuje: Ἀτρείδη, πολλοὶ γάρ τεθνάσι Ἀχαιοί, τῷ σε χρὴ πόλεμον παῦσαι ker je mnogo A. umrlo, moraš; ali ti moraš, kajti; b) včasih stoji v parentezi: καὶ ἐγώ – ἔγνων γάρ, ὅτι οὐκ ἤρεσεν – ἀλλά τοι ἔφην spoznal sem namreč; c) ne redko stoji γάρ eliptično (stavek, ki se utemeljuje, se mora iz zveze dopolniti); οὔτε ἐσθίουσιν πλείω ἢ δύνανται φέρειν, διαρραγεῖεν γάρ ἄν (kajti sicer bi …) namreč εἰ πλείω ἐσθίοιεν; tako posebno v odgovorih: καὶ δῆτ' ἐτόλμας … ὑπερβαίνειν νόμους; οὐ γάρ τί μοι Zεὺς ἦν ὁ κηρύξας τάδε = da, saj ni Z. zapovedal tega; πολλὴ γὰρ ἀνάγκη da, kajti to je neizogibno. 2. potrjuje kaj: gotovo, seveda, kajpada, nemara, pač. 3. nam kaj pojasnjuje ali razlaga: namreč (ἓν δ' ἴσθ'* ὅσων γὰρ εἰσεκήρυξαν, Soph. El. 690). 4. v vprašanjih izraža posledico: torej ἦ ζῆ γὰρ ἁνήρ; ποιμὴν γὰρ ἦσθα ti si bil torej pastir? 5. v zvezi z drugimi členicami; ἀλλά γάρ pa seveda, pa vendar; εἰ γάρ, αἰ γάρ, εἴθε γάρ = utinam; καὶ γάρ = etenim, kajti tudi; καὶ γὰρ οὖν zatorej tudi; γάρ τοι zares; οὐ γάρ; τί γάρ; kako neki ? οὐ γὰρ ἀλλά seveda, pa vendar, pri vsem tem pa.
-
Γέλας, ᾱ, ὁ reka pri Geli.
-
γερούσιος 3 (γέρων) kar se tiče starčkov (starejšin), kar njim pristoja ali je njih dolžnost; οἶνος gerontsko vino, ki so ga pili starejšine pri kralju; ὅρκος prisega starejšin.
-
Γλαύκη, ἡ pristanišče pri Mikali.
-
γλίσχρος 2 [Et. kor. glei-t-; lat. glūten, inis, klej; nem. kleben, Kleister; slov. glena, Schleim, glina; gršk. γλοιός, γλίχομαι] smolnat, klejnat, (pri)lepljiv, žilav, trd, skop, varčen, siromašen, vztrajen; – adv. γλίσχρως komaj, pičlo, jedva.
-
γλῶσσα, at. γλῶττα, ης, ἡ [Et. iz glōghjā; slov. glog, glóga (Weiß)dorn; gršk. še γλωχίς konica, γλῶχες rese pri klasju] 1. jezik, usta, govor, izrek, narečje; ἀπὸ γλώσσης ustno; γλῶσσαν ἱέναι, νομίζειν jezik govoriti. 2. NT dar govora; jeziku podoben plamen, goreči jeziki; narod, ki govori svoj jezik.
-
γουνάζομαι, γουνόομαι ep. d. m. (γόνυ, samo prez. in impf.) prosim kleče (tako, da se oklenem kolen onega, ki ga prosim), ponižno prosim τινά τινος; τοκήων pri starših, πολλά prisrčno; z inf. fut. milo (za)prosim z obljubo.
-
γραμματεύω sem pisar ali tajnik, τινί pri kom.
-
Γραὸς στῆθος, τό hrib pri Tebah.
-
Γῡγαίη, ἡ 1. λίμνη jezero pri Sardih. 2. žensko ime.
-
γυμνο-παιδίαι, αἱ (γυμνός, παῖς) gimnopajdije; praznik, ki se je obhajal vsako leto v Sparti na čast junakom, padlim pri Tireji.
-
δαιτροσύνη, ἡ razrezovanje mesa (pri obedu).
-
Δᾶτις, ιδος, ὁ poveljnik Perzijanov pri Maratonu.
-
δεῖπνον, τό (δαπάνη, lat. daps) 1. ep. glavni obed (pri Hom. navadno opoldne, pri Atencih proti večeru), lat. cena; kosilo, večerja. 2. gostija, pojedina, gosti, jed, hrana; krma.
-
δεκάς, άδος, ἡ (δέκα) desetka, desetina, desetek; sploh: oddelek vojakov (tudi 16 mož pri Arij.).
-
δεξιόομαι (δεξιός) d. m. [fut. δεξιώσομαι, aor. ἐδεξιωσάμην, pass. ἐδεξιώθην] (po)dam komu desnico v pozdrav ali slovo, sežem komu v roko, pozdravim koga τινά, poslovim se, δῆμον prosim česa od naroda, potegujem se pri narodu za službo.
-
δεξιός 3 [Et. iz dek'si-, lat. dexter, slov. desen] 1. desni, na desni roki, strani, na desnem krilu (vojske); ὅπλα NT napadno orožje; τὸ δεξιὸν (κέρας) desno krilo, ἐπὶ δεξιά na desno, δεξιόφιν na desni, ἐκ δεξιῶν na desni NT; ὑπὲρ δεξιῶν na desno nad seboj. – ἡ δεξιά (sc. χείρ) desnica; dogovor (pri katerem si stranki sežeta v roke), obljuba, pogodba; ἐκ δεξιᾶς z desne strani, ἐν δεξιᾷ na desni strani; δεξιὰν διδόναι dati roko (desnico) na kaj; δεξιὰν δοῦναι καὶ λαβεῖν dati in sprejeti obljubo (besedo), zavezati se. 2. srečen, ugoden (o ptičjem letu). 3. vešč, sposoben, spreten, moder.
-
δεξιό-σειρος, ὁ (σειρά) poet. desni izmed dveh stranskih konj četverovprežnega voza, ki nista bila vprežena v jarem; ta je moral biti posebno hiter in močen, ker je moral napraviti pri dirkah najdaljšo pot; zato tudi pren.: Ἄρης zanesljivi ali mogočni pomočnik (Sof. Antig. 140).
-
δέρρις, εως, ἡ (δέρω) koža (pos. kože, ki so jih rabili pri obleganju, da so z njimi pokrili lesene zgradbe).