Franja

ogníti se éviter quelqu'un, quelque chose; éluder quelque chose; faire un détour, esquiver, se dérober à, échapper à, se protéger de, se soustraire à; s'abstenir de

pravočasno se mu je ognila elle l'évita à temps, elle évita à temps de le rencontrer
voznik se je komaj ognil pešca le conducteur évita le piéton de justesse
ogniti boju, vojni (figurativno) éviter (ali refuser) le combat, la guerre
tej nevšečnosti se ne boste mogli ogniti vous ne pourrez pas éviter (ali échapper à, vous protéger de) cet inconvénient
ogniti vprašanju éluder une question
boksar se je ognil udarcem nasprotnika le boxeur a esquivé les coups (ali s'est dérobé aux coups) de l'adversaire
storil je vse, da bi se ognil težavam il a tout fait pour esquiver les difficultés (ali pour échapper aux difficultés)
lenuh se rajši ogne dolžnosti, delu le paresseux (ali le fainéant) préfére se dérober (ali se soustraire) à son devoir, à son travail
vojak se je ognil težkim nevarnostim le soldat a échappé à (ali a évité) de graves dangers
ogniti težavi (zapreki) se soustraire à une difficulté (à un obstacle)
ogniti plačilu s'abstenir de payer, se soustraire (ali se dérober) au paiement

ohne brez (koga, česa); nicht so ohne sein ne biti kar tako; oben ohne topless; ohne zu/[daß] dass ne da bi

ohólost hauteur ženski spol , arrogance ženski spol , fierté ženski spol , orgueil moški spol , morgue ženski spol , superberie ženski spol , présomption ženski spol , impudence ženski spol , suffisance ženski spol

govoriti z oholostjo parler avec hauteur (ali arrogance, fierté)
njegova oholost ne pozna meja son arrogance (ali impudence) n'a pas de limite

Ohr, das, (-/e/s, -en) uho, figurativ posluh (für za); ein feines Ohr iztanjšano uho; abstehende Ohren štrleča ušesa; bis an die Ohren do ušes; sich aufs Ohr legen iti spat; auf den Ohren sitzen sedeti na ušesih; bis über die Ohren do grla, preko glave; bei den Ohren nehmen prijeti za ušesa; sich etwas hinter die Ohren schreiben zapisati si za uho; eins hinter die Ohren geben dati jih nekaj okoli ušes; sich hinter den Ohren kratzen (po)praskati se za ušesom; noch feucht/[naß] nass/grün hinter den Ohren sein biti še moker za ušesi, biti neizkušen; es faustdick hinter den Ohren haben biti prefrigan; ins Ohr sagen povedati na uho; etwas im Ohr haben imeti v ušesu, v ušesih; jemandem mit etwas in den Ohren liegen nadlegovati koga z, nenehno komu nekaj govoriti; mit halbem Ohr zuhören: na pol ušesa; sich eine Nacht um die Ohren schlagen ponočevati, prekrokati noč; viel um die Ohren haben imeti veliko dela, skrbi; jemandem etwas um die Ohren schlagen komu nekaj zelo neprijazno povedati; übers Ohr hauen ogoljufati; zum einen Ohr hinein, zum anderen wieder raus pri enem ušesu noter, pri drugem ven; zu Ohren kommen priti na ušesa; ganz Ohr sein pozorno poslušati; kein Ohr für etwas haben ne imeti občutka za; ein aufmerksames/offenes Ohr finden naleteti na odprta ušesa; jemandem die Ohren voll jammern napolniti komu ušesa z/s (stokanjem itd.); jemandem die Ohren [langziehen] lang ziehen nategniti komu ušesa; rote Ohren bekommen zardeti do ušes, sramovati se; lange Ohren haben vleči na ušesa; die Ohren spitzen prišpičiti ušesa; die Ohren [steifhalten] steif halten ne dati se; sein Ohr zuschließen zapirati si ušesa; sich die Ohren zuhalten mašiti si ušesa; die Ohren klingen jemandem zvoni v ušesih; sein Ohr leihen nakloniti uho

ohrani|ti (-m) ohranjati erhalten, bewahren, wahren; (ne opustiti) beibehalten; (ne ukiniti) [bestehenlassen] bestehen lassen; red, mir: aufrechterhalten; (posredovati naprej kot tradicijo) überliefern
ohraniti obliko formbeständig sein
ohraniti v spominu im Gedächtnis behalten
ohraniti hladno glavo/mirno kri auf dem Teppich bleiben, kühlen Kopf bewahren, die Nerven behalten
| ➞ → obdržati

oído

jamás visto ni oído nezaslišan
oído m sluh; (notranje) uho
oído tardo naglušnost
oído fino tenkoslušnost
decir al oído komu na uho povedati, zaupno povedati
aprender de oído izvedeti po pripovedovanju, od drugih slišati
le entra por un oído y (le) sale por el otro pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem pa ven
eso suena mal al oído to se slabo sliši
tener el oído duro naglušen biti
tocar de oído (gl) igrati po posluhu
tardo, duro de oído naglušen
aguzar los oídos na ušesa vleči, z ušesi striči
dar oídos (a) koga poslušati
hacer oídos sordos (a) ne poslušati
hacer (tener) oídos de mercader delati se, kot da ne razumemo
llegar a oídos (de) na ušesa priti
soy todo oídos sama ušesa so me
prestar oídos poslušati
me suenan los oídos v ušesih mi zveni
taparse los oídos ušesa si mašiti
zumbido de oídos šumenje po ušesih

ojo moški spol oko, vid; obraz; uho, ušesce (šivanje); petlja; previdnost

ojo de águila orlovsko oko
ojo de besugo škilasto oko
ojo de cristal stekleno oko
¡(mucho) ojo! pozor! previdno!
ojo alerta previdno
a ojo na slepo
cerrar el ojo umreti
echar mal de ojo (a) s pogledom uročiti
mirar a alg. ojo a ojo upreti oči v koga
ser el ojo derecho (de) biti komu zenica v očesu, biti komu desna roka
¡mis ojos! srček moj!
ojos hundidos vdrte oči
ojos oblicuos, rasgados poševne oči, oči z ozko odprtino
ojos saltones velike izbuljene oči
cuatro ojos očalarji
a cuatro ojos med štirimi očmi
a ojos vistos očitno, očividno, vidno
a cierra ojos, a ojos cerrados slepo
le bailan los ojos on je živahen, vesel je življenja
cerrarle a uno los ojos komu oči zatisniti (ob smrtni uri)
clavar los ojos (en) zapičiti oči (v)
comer con los ojos zelo izbirčen biti pri jedi
dar de ojos na obraz pasti
dar en los ojos v oči pasti
írsele a uno los ojos tras u/c pohlepno kaj želeti
meter por los ojos s silo vsiliti
no pegar el ojo, los ojos ne zatisniti očesa, ne spati
poner los ojos vzljubiti
poner los ojos en blanco oči zavijati, pobesneti
no quitar los ojos ne izgubiti iz oči
revolver los ojos oči zavijati (od jeze)
sacar los ojos (a) komu oči izpraskati, komu velike izdatke povzročiti
eso salta a los ojos to je očitno
torcer, volver los ojos oči zavijati
volver los ojos en oči upreti v
enamorado hasta los ojos do ušes zaljubljen
ojos que no ven, corazón que no siente iz vida, iz srca

oklevanje samostalnik
(omahovanje) ▸ habozás, hezitálás, tétovázásTokrat je brez oklevanja sprejel ponudbo, da pride na Bled. ▸ Ezúttal habozás nélkül elfogadta az ajánlatot, hogy jöjjön Bledre.Fant je po trenutku oklevanja ubogal. ▸ Pillanatnyi habozás után a fiú engedelmeskedett.Tudi o lepi Heleni ne vemo, kakšna je bila, zato so se v filmu šele po dolgem oklevanju odločili, da bo plavolasa. ▸ Szép Helénáról sem tudjuk, milyen volt, ezért csak hosszú hezitálás után döntöttek úgy, hogy szőke lesz a filmben.
Po dolgem oklevanju je sprejela zaposlitev v mednarodnem podjetju. ▸ Hosszas hezitálás után elfogadta az állást a nemzetközi vállalatnál.

oklevati glagol
(omahovati) ▸ habozik, hezitál, tétovázikŽenska je za trenutek oklevala, preden je odgovorila. ▸ A nő egy pillanatig habozott, mielőtt válaszolt.
Slišal sem, da ste dolgo oklevali pri izbiri študija. ▸ Hallottam, hogy sokáig hezitáltál, amikor kiválasztottad, hogy mit tanulj.
Predolgo že oklevate glede neke odločitve. ▸ Túl sokáig tétovázik, mielőtt döntene.
Če je treba komu pomagati, nikoli ne oklevate. ▸ Ha valakinek segítségre van szüksége, akkor ön sohasem tétovázik.

oklévati to hesitate; to waver; to vacillate; to be irresolute; to temporize; to linger; to pause, to falter, to boggle; to shilly-shally; not to know one's own mind

ne oklevaj! don't dawdle!, don't dillydally!

oklévati hésiter, tarder à, balancer, osciller, tâtonner, se tâter, tortiller , familiarno barguigner, traîner, lanterner, être indécis (ali irrésolu)

okleval je pri izbiri il ne pouvait arrêter son choix

oko¹ [ó] srednji spol (očésa, očési, oči)

1. anatomija das Auge (izbuljeno Glupschauge, Glotzauge, kravje Kuhauge, mandljasto Mandelauge, mongolsko Schlitzauge)
figurativno sokolje oko Falkenauge, Adlerauge, Luchsauge
stekleno oko Glasauge
umetno oko Kunstauge
pri punčkah: oko, ki se zapira in odpira das Schlafauge

2.
oko za kaj (sposobnost zapažanja) ein Auge für (etwas), der Blick
izostriti oko den Blick schärfen

3. (občutek za mere) das Augenmaß
na oko augenscheinlich
določiti na oko nach Augenmaß bestimmen, über den Daumen peilen

4.
figurativno oko postave Auge des Gesetzes, der Hüter des Gesetzes, der Gesetzeshüter

5.
jajce na oko das Spiegelei, Setzei

6. oko:
do koder sega oko so weit das Auge reicht
očesa:
punčica očesa der Augapfel
varovati kot punčico svojega očesa wie den Augapfel hüten
s kotičkom očesa mit dem Augenwinkel
očesa:
ne odvrniti očesa od kein Auge von (jemandem/etwas) lassen/wenden
oko:
oko za oko Auge um Auge
vreči oko na kaj: ein Auge haben auf (etwas), (etwas) ins Auge fassen
koga/kaj: ein Auge auf (jemanden/etwas) werfen
izpod očesa gledati: figurativno mit scheelen Augen
na:
zamižati na eno oko figurativno ein Auge zudrücken
z:
ogled z očesom die Okularinspektion
z golim očesom mit bloßem Auge, mit nacktem Auge
s prostim očesom mit unbewaffnetem Auge

7. očesi dvojina:
z obema očesoma beidäugig

8. oči množina Augen množina
ostre oči scharfe Augen
imeti ostre oči scharfe Augen haben, scharfsichtig sein
otroške oči Kinderaugen
velike okrogle oči Kulleraugen
… oči Augen-
(barva die Augenfarbe, govorica die Augensprache, kapljice za Augentropfen, kolobarji okoli Augenringe, mazilo za oči die Augensalbe, metanje peska v oči die Augenwischerei, preiskava die Augenuntersuchung, zdravilo za oči das Augenmittel, ščitnik za oči der Augenschutz, der Augenschirm, vnetje die Augenentzündung, kapljice za oči das Augenwasser, Augentropfen množina)

9.
ki ima … oči -äugig
(poševne schlitzäugig, prašičje schweinsäugig, sokolje adleräugig, luchsäugig, solzeče triefäugig, upadle hohläugig, velike kulleräugig, rehäugig)

10.
oči se zapirajo/lezejo skupaj die Lider/Augen fallen zu
figurativno oči vidijo več od očesa vier Augen sehen mehr als zwei
oči se odprejo komu: (jemandem) gehen die Augen auf
oči so skoraj stopile iz jamic komu: (jemandem) gingen die Augen über, (jemandem) quollen fast die Augen aus dem Kopf
oči ugasnejo komu (umre) (jemandes) Augen brechen
figurativno oči so bolj lačne kot želodec die Augen waren größer als der Magen
oči:
v višini oči in Augenhöhe
figurativno vrana vrani oči ne izkljuje eine Krähe hackt der anderen kein Auge aus
ne imeti oči figurativno keine Augen im Kopf haben
ne imeti oči zadaj/na riti hinten keine Augen haben
očem:
ne verjeti svojim očem seinen Augen nicht trauen
oči:
imeti oči figurativno Augen im Kopf haben
imeti oči povsod seine Augen überall haben, seine Augen vorn und hinten haben
imeti oči kot ris Augen haben wie ein Luchs
imeti rdeče oči (od joka) sich die Augen rot weinen
imeti solzne oči Tränen in den Augen haben
izbuljiti oči die Augen aufreißen, Stielaugen machen
izjokati si oči sich die Augen ausweinen
izpraskati oči die Augen auskratzen
koketno zapirati oči mit den Wimpern klimpern
meti si oči sich die Augen ausreiben
napenjati oči die Augen anstrengen
naprezati oči sich die Augen aus dem Kopf gucken
odpreti oči komu (jemandem) die Augen öffnen, (jemandem) die Binde von den Augen nehmen, (jemandem) ein Licht aufstecken
pometi si oči sich die Augen reiben
povesiti oči die Augen/Lider senken
vrteti oči mit den Augen kullern
zaliti oči solze: in die Augen steigen
zatiskati si oči pred čim: die Augen vor (etwas) verschließen, (etwas) nicht wahrhaben wollen
zavijati oči die Augen rollen
zapičiti oči v kaj die Augen an (etwas) heften
žaliti oči das Auge beleidigen, eine Beleidigung für das Auge sein
iz:
brati iz oči an den Augen ablesen
iz oči aus den Augen, (iz dogleda) außer Sehweite
iz oči v oči von Angesicht zu Angesicht, sovražno: Auge in Auge
prebrati iz oči an den Augen absehen
izgubiti iz oči aus den Augen verlieren
ne izgubiti iz oči im Auge behalten

izpod oči (izpod čela) gledati: mit scheelen Augen
izpred:
izpred oči, iz misli aus den Augen, aus dem Sinn
spraviti izpred oči aus den Augen schaffen
zgubiti izpred oči aus dem Auge/aus den Augen verlieren
izgini mi izpred oči! Geh mir aus den Augen!

med štirimi očmi unter vier Augen
pogovor med štirimi očmi das Vieraugengespräch
na:
videti na lastne oči mit leiblichen Augen sehen, mit eigenen Augen sehen
vsem na očeh wie auf dem Präsentierteller
od:
daleč od oči, daleč od srca aus den Augen, aus dem Sinn
pred:
stopiti pred oči unter die Augen treten
pred očmi vor den Augen
imeti pred očmi sich (etwas) vergegenwärtigen, (etwas) vor Augen haben, (etwas) im Auge haben
vsakomur pred očmi vor aller Augen
megliti se pred očmi komu (jemandem) vor den Augen schwimmen
migljanje pred očmi das Augenflimmern
pred mojimi očmi unter meinen Augen, vor meinen Augen
stemnilo se mi je pred očmi mir wurde schwarz vor den Augen
v:
biti/pasti v oči ins Auge/in die Augen springen
bosti v oči ins Auge/in die Augen stechen
(po)gledati v oči komu (jemandem) ins Auge schauen, čemu: (einer Sache) ins Auge sehen/blicken
ne moči pogledati v oči komu: (jemanden) nicht in die Augen sehen können
metati pesek v oči Sand in die Augen streuen
ne najti milosti v (njegovih) očeh vor (jemandes) Augen keine Gnade finden
zrasti v (njegovih) očeh in (jemandes) Augen steigen
izgubiti v (njegovih) očeh in (jemandes) Augen sinken
z:
z Argusovimi očmi kaj opazovati: mit Argusaugen
z drugimi/novimi očmi mit anderen/neuen Augen
z odprtimi očmi mit offenen Augen, drveti v nevarnost: sehenden Auges
požirati z očmi mit den Augen verschlingen
prebadati z očmi mit den Blicken durchbohren
premeriti z očmi mit den Augen messen
spati z odprtimi očmi mit offenen Augen schlafen
streljati z očmi Blicke schießen
zasledovati z očmi mit den Blicken verfolgen
za:
magnet za oči figurativno der Blickfang
paša za oči der Augenschmaus, die Augenweide

ȍko ȍka s, mn. ȍči, rod. òčijū in òčī, daj. òčima, tož. ȍči in òka
1. oko: vidjeti što svojim očima; gledati komu u oči; ići komu s očiju; ocijeniti nešto od oka; biti kome trn u oku; bacati, baciti kome pijesak, prašinu, pepeo u oči; biti nekome na oku, na očima biti komu na očeh; biti momak od oka biti fant od fare; biti s nekim kao luk i oči ne se razumeti s kom; izvaditi kome oči iztakniti komu oči; vrana vrani oči ne vadi vrana vrani ne izkljuje oči; gledati pravo u oči gledati naravnost v oči; gledati smrti u oči; dati nešto na lijepe oči; daleko od očiju, daleko od srca; gutati očima požirati z očmi; ovaj bi zavadio dva oka u glavi ta je velik spletkar; zapeti za oko pasti v oči; sad mi je puklo pred očima sedaj so se mi odprle oči; iz oka iz boka kakor koli, za vsako ceno
2. tih, miren vrelec
3. mesto v jezeru s podvodnim vrelcem
4. oko: oka na grani, na drvetu
5. predal v kašči: oka su prepuna žita; ambarska oka
6. odprtina pod lokom mostu: oko kod mosta
7. linica na vratih, gl. tudi špijunka
8. oko: oko u mreže
9. sence: slijepo oko
10. kurje oko kurje oko
11. oko, cepič: cijepljenje, cepljenje, kalemljenje na oko

okó eye; (na krompirju) eye; (mastno) drop of grease; botanika eye (of a bud)

kurje okó (figurativno) corn
operater kurjih očes chiropodist
stekleno okó a glass eye
magično okó magic-eye tuning
mačje okó (figurativno) (rear) reflector
z golim očesom with the naked eye
s prostim očesom with unaided eye
okó postave je budno the eye of the law is ever vigilant
imeti okó za lepoto (za kaj lepega) to have an eye for the beautiful
kakor daleč seže okó as far as the eye can reach, within eyeshot, within range of sight
dljè kot seže okó farther (ali further) than the eye can see
z očesom ne treniti not to bat an eyelid
niti z očesom ni trenil he did not even wince
on ne vidi več na levo okó he lost the sight of his left eye
vidim stvari z istim očesom kot ti (figurativno) I see eye to eye with you
pazi na okó! mind your eye!
zamižati na eno okó to wink an eye (ob at), (figurativno) to connive (at), to shut one's eyes to
zatisnil je eno okó ob mojem kajenju he turned a blind eye to my smoking
ne zatisniti očesa (figurativno) not to sleep a wink
nocoj nisem zatisnil očesa I did not get a wink of sleep last night
okó za okó, zob za zob an eye for an eye, a tooth for a tooth

okó œil moški spol ; (vid) vue ženski spol

oko za oko œil pour œil
s prostim očesom à l'œil nu
krmežljavo oko œil chassieux
kurje oko (medicina) cor moški spol, œil-de-perdrix moški spol
mačje oko œil de chat
magično oko œil magique
na oko (pribl.) au jugé, familiarno à vue de nez
mandeljnasto, poševno oko œil oblique (ali en amande, bridé)
orlovsko oko œil d'aigle
ostro oko œil sûr (ali juste)
podpluto oko (od udarca) œil poché (ali au beurre noir)
umetno oko œil artificiel
stekleno oko œil de verre
zrklo očesa (anatomija) globe moški spol de l'œil (ali oculaire)
imeti dobro, ostro oko avoir une bonne vue, avoir le coup d'œil (juste), familiarno avoir le compas dans l'œil
kakor daleč seže oko à perte de vue
oceniti na oko estimer à vue d'œil
ne zatisniti očesa celo noč ne pas fermer l'œil de la nuit

okó (očésa) n

1. anat. occhio:
brisati si, drgniti, meti si oči asciugarsi, strofinarsi, sfregarsi gli occhi
škiliti na eno oko essere guercio di un occhio
biti slep na eno oko essere cieco di un occhio
pomežikniti z očesom ammiccare con l'occhio
izbuljene, krmežljave, lepe, motne, objokane, podplute, poševne oči occhi strabuzzati, cisposi, belli, torbidi, bagnati di lacrime, lividi, obliqui
mrtve, ugasle oči occhi spenti
bleščeče oči occhi splendenti
daljnovidne, kratkovidne oči occhi presbiti, miopi
pren. paziti na koga kot na punčico svojega očesa custodire qcn. come la pupilla dei propri occhi
pren. imeti mačje oči avere occhi di gatto
ne moči ločiti, odmakniti, odtrgati oči od koga non poter distogliere gli occhi da qcn.
upreti oči v koga fissare uno negli occhi
spogledljivo zavijati oči fare gli occhi dolci (a)
pasti oči na kom,čem mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi
bliskati, streljati z očmi fulminare con gli occhi
zatiskati si oči pred non voler sapere
zatisniti obe očesi chiudere ambedue gli occhi (su)
ne spustiti koga iz oči sorvegliare qcn. a vista, non perdere di vista qcn.
mrena je padla z oči il velo è caduto dagli occhi
spanec leze na oči il sonno appesantisce le palpebre
stopiti komu pred oči presentarsi al cospetto di qcn.
bíti v oči saltare agli occhi; essere un pugno nell'occhio
metati komu pesek v oči gettare fumo, polvere negli occhi a qcn.
pogledati resnici v oči guardare la verità in faccia
biti na očeh essere evidente, essere in vista
gledati na kaj s treznimi očmi osservare qcs. con distacco
preleteti kaj z očmi gettare uno sguardo su qcs.

2. (oseba glede na sposobnost opazovanja)
skrivati se radovednim očem nascondersi dai curiosi
žensko oko takoj opazi la donna vede subito
oko strokovnjaka, umetnika occhio d'esperto, d'artista

3. agr. gemma; bot.
krompirjeva očesa occhi della patata
očesa pri trti occhi, gemme della vite
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kurje oko callo
gastr. jajce (ocvrto) na oko uovo all'occhio di bue, uovo al tegame
vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
kamor oči nesejo, so sama polja i campi si stendono a perdita d'occhio
ne moči zatisniti očesa non poter chiudere occhio
ne verjeti lastnim očem non poter credere ai propri occhi
imeti oči na pecljih curiosare, essere molto curiosi
izkopati, izpraskati komu oči cavare gli occhi a qcn.
gledati iz oči v oči koga guardare qcn. dritto negli occhi
pogovarjati se na štiri oči parlarsi a quattr'occhi
posojati denar na lepe oči prestar soldi per i begli occhi di qcn.
gledati smrti v oči essere in pericolo di morte
biti črn pod očmi, imeti kolobarje pod očmi avere le occhiaie
črno se mi dela pred očmi mi sento mancare
poslušati z očmi in ušesi ascoltare molto attentamente, essere tutto orecchie
ko so prišli iz taborišča, so jih bile same oči tornati dal campo di concentramento erano ridotti all'ombra di se stessi
agr. cepljenje na oko innesto a occhio
očesa v siru occhi del formaggio
min., avt. mačje oko occhio di gatto
rad. magično oko occhio magico
navt. oko sidrne verige occhio di cubia
meteor. orkansko oko occhio del ciclone
zool. pikčasto oko occhio frontale
zool. sestavljeno oko occhio composto
min. tigrovo oko occhio di tigre
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
PREGOVORI:
daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
vrana vrani ne izkljuje oči lupo non mangia lupo
med slepimi blažen, kdor vidi na eno oko in terra di ciechi beato chi ha un occhio
česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
oko je okno v srce l'occhio è lo specchio dell'anima
strah ima velike oči la paura fa novanta

okó ojo m ; (vid) vista f ; (na trti) yema f ; (na juhi) ojo m

s prostim očesom a simple vista
oko za oko ojo por ojo
na oko a ojo
bolščeče oko ojo de besugo
krmežljavo oko ojo légañoso (ali pitarroso)
mačje oko (avto) ojo de gato
magično oko ojo mágico
mandeljnasto oko ojo oblicuo
kurje oko callo m, ojo de gallo (ali de pollo)
orlovsko oko ojo de áquila
podpluto oko (od udarca) ojo amoratado, fam ojo a la funerala
stekleno oko ojo de cristal
umetno oko ojo artificial (ali de cristal)
kakor daleč seže oko a pérdida de vista
pasti v oko (fig) saltar a la vista
imeti dobro oko tener buena vista
vreči oko na kaj poner el ojo en a/c
zatisniti eno oko (pri čem) (fig) fam hacer la vista gorda
ne zatisniti očesa (celo noč) no pegar ojo (en toda la noche) glej tudi oči!

okolj|e [ó] srednji spol (-a …)

1. die Umwelt (tudi živalstvo, zoologija, rastlinstvo, botanika, ekološko)
življenjsko okolje die Lebensumwelt
…okolja Umwelt-
(faktor der Umweltfaktor, kakovost die Umweltqualität, oblikovanje die Umweltgestaltung, obremenitev die Umweltbelastung, onesnaženje die Umweltverschmutzung, pogoji Umweltbedingungen množina, preučevanje die Umweltforschung, varstvenik der Umweltschützer, varstvo der Umweltschutz, vplivi Umwelteinflüsse množina, vprašanja Umweltfragen množina)
komisija za varstvo okolja die Umweltkommission
minister za okolje der Umweltminister
načrt ureditve okolja der Umweltplan
norma za kakovost okolja die Umweltqualitätsnorm
oškodovanost zaradi okolja Umweltschäden množina
ukrep za varstvo okolja die Umweltschutzmaßnahme
zakon o varstvu okolja das Umweltschutzgesetz, Umweltgesetz
kršitelj predpisov o varstvu okolja der Umweltsünder
kazniva dejanja zoper predpise o okolju die Umweltkriminalität
motnja, ki jo je povzročilo okolje die Umweltstörung
ki ga povzroča okolje umweltbedingt, umweltbezogen
ki stalno upošteva okolje [umweltbewußt] umweltbewusst
ki ne vpliva na okolje umweltneutral
ki ne prizadeva okolja umweltverträglich
škodljiv za okolje umweltschädlich, umweltfeindlich
ugoden za okolje umweltfreundlich
primeren okolju umweltgerecht
stabilen nasproti okolju umweltstabil

2.
(človekovo) okolje das Umfeld
politično okolje politisches Umfeld
socialno/družbeno okolje soziales Umfeld
socialno/družinsko okolje das Milieu
raziskovanje vplivov okolja die Milieuforschung
opisovanje okolja v književnosti: die Milieuschilderung
škoda, ki jo je prizadejalo okolje der Milieuschaden
od okolja prizadet mladostnik: milieugeschädigt
menjava okolja der Milieuwechsel

3. (najbližja okolica) die Umgebung

4. figurativno (strukture, specifične razmere) die -landschaft (univerzitetno Hochschullandschaft, televizijsko Fernsehlandschaft, tiskovno Presselandschaft, umetnostno Kunstlandschaft)

okostnjak samostalnik
1. (okostje) ▸ csontvázŽe dolgo ne velja več, da smo za noč čarovnic lahko le duhci, čarovnice ali okostnjaki. ▸ Már rég nem állja meg a helyét, hogy halloweenra csak szellemnek, boszorkánynak vagy csontváznak öltözhetünk.
Na stotine okostnjakov je bilo raztresenih po tistem polju. ▸ Több száz csontváz hevert szétszórva azon a mezőn.

2. (presuh človek) ▸ csontvázMnogi so pomrli, a preživeli so bili živi okostnjaki. ▸ Sokan meghaltak, a túlélők élő csontvázak voltak.Nekdanja lepotica se je spremenila v okostnjaka, ki tehta borih 42 kilogramov. ▸ Az egykori szépség csupán 42 kilós csontvázzá fogyott.

3. (skrivnost) ▸ csontváz
Slaba banka bi morala naenkrat razkriti vse okostnjake slovenske tranzicije. ▸ A gyenge banknak egyszerre kellene lelepleznie a szlovén rendszerváltás összes csontvázát.
Ravnovesje, ki se je vzpostavilo v realni ekonomiji, je izjemno krhko in ga še naprej ogrožajo okostnjaki preteklosti. ▸ A reálgazdaságban kialakult egyensúly rendkívül törékeny, és a múlt csontvázai továbbra is fenyegetik.

4. (o zastarelosti) ▸ kövület, fosszília
Poraženec se je s tako hudim porazom na predsedniških volitvah prelevil v političnega okostnjaka. ▸ Az elnökválasztáson elszenvedett súlyos vereséggel a vesztes egy politikai kövületté vált.
Libreto ste označili za literarni okostnjak, ki dobi pravo vrednost šele ob glasbi. ▸ Ön a librettót irodalmi fosszíliaként írta le, amely csak akkor nyeri el igazi értelmét, amikor megzenésítik.

okràčati -ām postati kratek: okračala mu ruka te ne može iskupiti; pod jesen su dani okračali na jesen gre in dnevi so postali kratki; ekspr. noge mu okračale od umora zaradi preutrujenih nog ne more naprej