stískati apretar; comprimir; oprimir (tudi fig) ; fig tacañear, cicatear, escatimar
stiskati zobe apretar los dientes
srce se mu je stiskalo se le oprimía el corazón
Zadetki iskanja
- stisljív compressible, comprimable
plin (zrak) je stisljiv le gaz (l'air) est compressible - stísnjen (-a -o) adj. stretto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
narediti kaj s stisnjenimi zobmi fare qcs. a denti stretti, controvoglia, obtorto collo
pren. stisnjen ob tla messo con le spalle al muro
jeklenka s stisnjenim plinom bombola di gas compresso - stó cent
200 moški spol deux cents mètres
503 frankov cinq cent trois francs
sto tisoč cent mille
kakih sto, okrog sto une centaine (de)
stavim 100 : 1, da je parie cent contre un que, je vous le donne en cent que - stock [stɔk] masculin, anglais zaloga; rezerva
en stock v zalogi
jusqu'à épuisement du stock dokler traja zaloga
stocks pluriel disponibles, en magasin stanje zaloge; razpoložljive zaloge (v skladišču)
stock de munitions zaloga streliva
stock permanent železna rezerva
constituer un stock napraviti si zalogo
écouler un stock razpečati, prodati zalogo
entamer, renouveler le stock načeti, obnoviti zalogo
travailler pour le stock delati za zalogo
un petit stock de cigarettes majhna zaloga cigaret
stock d'or de la Banque de France zlata rezerva Francoske banke
j'en ai tout un stock, un vrai stock tega imam celo, pravo pravcato zalogo - stocking [stɔ́kiŋ]
1. samostalnik
dolga nogavica
figurativno prihranki
a blue stocking figurativno učena ženska z literarnimi ambicijami
elastic stockings medicina nogavice za krčne žile
in one's stocking feet v nogavicah, sezut
he stands six feet in his stockings sezut meri šest čevljev
2. prehodni glagol
obleči (komu) nogavice
stockinged (le) v nogavicah, sezut - stoïque [stɔik] adjectif stoičen; figuré neomajen, pogumen, ravnodušen
se montrer, rester stoïque devant le danger pokazati se ravnodušnega, ostati ravnodušen pred nevarnostjo - stója (gimnastika)
osnovna stoja position ženski spol normale (ali fixe)
razkoračena stoja position jambes écartées
stoja na glavi poirier moški spol, appui moški spol renversé sur la tête
stoja na rokah appui tendu renversé
napraviti stojo na glavi faire le poirier (ali l'arbre fourchu) - stólčen (-a -o) adj. schiacciato, distrutto; ekst. pesto:
biti ves stolčen sentirsi le ossa peste - stólči (stólčem) perf.
1. pestare, schiacciare, spaccare:
stolči kamenje spaccare le pietre
stolči poper pestare il pepe
stolči orehe schiacciare le noci
2. (s tolčenjem odstraniti) scrostare, rimuovere (l'intonaco)
3. battere, comprimere
4. rovinare, distruggere:
toča je stolkla pšenico, vinograde la grandine ha rovinato il grano, i vigneti
5. pren. bastonare; fracassare, acciaccare:
stolči do krvi bastonare a sangue - stolétje siécle moški spol
20. stoletje le XXe (ali 20e) siécle
v 17. in 18. stoletju aux XVIIe et XVIIIe siécles, au XVIIe et au XVIIIe siécle
stoletja trajajoč qui dure des siécles, séculaire
skozi stoletja pendant des siécles, des siécles durant
ob prelomu stoletja au tournant du siécle - stólica (katedra) chaire ženski spol (de professeur)
stolica za literaturo chaire de littérature
sveta stolica (papeška) le Saint-Siège; medicina selle ženski spol, dé fécation ženski spol, (človeški iztrebki) selles ženski spol množine, matières fécales
iti na stolico aller à la selle - stomachique [stɔmašik] adjectif, médecine dober za želodec; ki olajšuje prebavo; masculin (= médicament masculin stomachique) zdravilo za želodec
le thé est un stomachique čaj je zdravilo za želodec - stopalo samostalnik
1. ponavadi v množini (del noge) ▸ lábfej, talpdesno stopalo ▸ jobb lábfejlevo stopalo ▸ bal lábfejbosa stopala ▸ meztelen talp, kontrastivno zanimivo mezítelen lábutrujena stopala ▸ fáradt lábfejekmasaža stopal ▸ talpmasszázsodtisi stopal ▸ láblenyomatpoškodba stopala ▸ lábfejsérülésdeformacija stopal ▸ lábfej-deformációžulj na stopalu ▸ hólyag a lábfejenkrema za stopala ▸ talpkrémbolečine v stopalu ▸ lábfejfájdalom, talpfájdalompoškodovati si stopalo ▸ megsérül a lábfejeČe hočemo živeti aktivno, moramo še posebej paziti na svoje noge in stopala. ▸ Ha aktívan szeretnénk élni, különösen oda kell figyelnünk a lábainkra és a lábfejeinkre.
Povezane iztočnice: refleksna masaža stopal, diabetično stopalo
2. ponavadi v množini (del nogavice) ▸ talp
Pripnite ščipalke za perilo na stopala nogavic ali najlonskih nogavic. ▸ A zoknikat vagy a nejlonharisnyákat a csipesszel a talprésznél akassza fel.
Podnevi so dobri pajaci brez stopal, saj so otroku prav bistveno dlje kot pajaci s stopali. ▸ Napközben a talpnélküli rugdalózók jók a gyereknek, mivel sokkal tovább tartanak, mint a talpas rugdalózók.
3. (pedal) ▸ pedálstopalo za plin ▸ gázpedálŽe kot otrok sem bil veliko v stiku z motorji in avtomobili, ki sem jih že vozil, še preden sem z nogama sploh segel do stopala za plin. ▸ Már gyermekkoromban is sokat voltam motorok és autók közelében, már akkor vezettem, amikor a lábam még le sem ért a gázpedálig.
Ko se je s polno hitrostjo bližal desnemu ovinku, je nenadoma začutil mehko stopalo za zavoro. ▸ Amikor teljes gázzal közeledett a jobb kanyarhoz, egyszer csak azt érezte, hogy puha a fékpedál. - stópati1 (-am) | stópiti (-im) imperf., perf.
1. camminare; muovere i piedi; ekst. calpestare:
ne stopajte po gredicah non calpestare le aiole
2. andare, camminare, procedere, marciare:
stopati s hitrimi koraki camminare a passi rapidi
pren. stopati po poti napredka procedere, marciare sulla via del progresso
3. mostrarsi, comparire; bagnare:
pot mu je stopal na čelo il sudore gli bagnava la fronte
4. mostrarsi; (za izražanje začetka stanja) andare:
stopati v pokoj andare in pensione
stopati v zakon sposarsi
5. entrare, andare; aderire (a):
stopiti v vojaško službo entrare nell'esercito
stopati v partizane, k partizanom andare partigiano
6. pren. esordire, entrare:
s tem romanom pisatelj stopa v slovensko književnost con questo romanzo lo scrittore entra nella letteratura slovena
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. stopati na plan affermarsi
pren. stopati komu na pot ostacolare qcn., mettere i bastoni fra le ruote a qcn.
kri mu je stopila v glavo arrossì
vino mu je stopalo v glavo il vino gli stava andando, gli dava alla testa
stopati v korak andare a passo d'uomo
pren. stopati v ospredje, v ozadje acquistare, perdere di importanza
pren. utrujenost mu je stopila v noge aveva i piedi di piombo (dalla fatica)
pren. stopiti z oblakov tornare con i piedi a terra
pren. stopiti komu na jezik chiudere il becco a qcn.
stopiti na mesto nekoga sostituire qcn.
pren. stopiti na Parnas salire sul Parnaso
pren. stopiti komu na prste sventare le macchinazioni di qcn.
pren. stopiti pred sodnika presentarsi in tribunale
stopiti pokonci (lasje) rizzarsi
stopati dol, gor discendere, smontare da; salire sopra, montare su
stopati naglo pren. pedalare
pren. stopiti na prestol salire al trono
stopiti čez bregove debordare, straripare
rel. stopiti iz reda sfratarsi, smonacarsi (monaci); deporre, lasciare il velo (suore)
stopiti v samostan prendere il velo, monacarsi
stopiti na stran nekoga schierarsi dalla parte di qcn.
nenadoma stopiti pred koga pararsi innanzi a qcn.
stopiti v sorodstveno zvezo imparentarsi
stopiti vstran tirarsi indietro, da parte - stopínja pas moški spol , pied moški spol , trace ženski spol (ali empreinte ženski spol) de pied ; (stopnja) degré moški spol
Celzijeva stopinja degré centigrade
30° C trente degrés centigrades
20° v senci (na soncu) vingt degrés à l'ombre (au soleil)
toplotna stopinja degré de chaleur, température ženski spol
stopinja mraza degré de froid
termometer kaže 10° pod ničlo le thermomètre marque moins dix (degrés) en-dessous de zéro
dolžinska (širinska) stopinja degré de longitude (de latitude)
50. stopinja severne širine cinquante degrés de latitude nord, 50° de latitude N
iti po stopinjah koga (figurativno) marcher sur (ali suivre) les traces de quelqu'un - stopínja (-e) f
1. orma, traccia, pedata:
človeške, živalske stopinje orme umane, di animali
iti po stopinjah nekoga seguire le orme (l'esempio) di qcn.
2. passo:
stopinje se bližajo, zgubljajo i passi si avvicinano, si perdono
3. fiz., mat., geogr. grado:
stopinja Celzija, Fahrenheita, Reaumurja grado centigrado, Fahrenheit, Reaumur
dolžinska, širinska stopinja grado di longitudine, grado di latitudine - stopíti (stôpim) faire un pas, s'avancer, marcher; se mettre
stopiti čez kaj franchir, passer
stopiti dol (gor) descendre (monter)
stopiti iz sortir de
stopiti na poser le pied sur, monter sur
stopiti pod kaj se mettre à l'abri (ali à couvert)
stopiti pred koga se présenter devant quelqu'un
stopiti s česa descendre de quelque chose
stopiti skozi passer à travers, traverser
stopiti hitreje presser (ali hâter) le pas, accélérer
stopiti na kopno aller (ali descendre) à terre, débarquer
napak stopiti faire un faux pas
pošteno stopiti (pohiteti) allonger le pas, marcher à grands pas (ali à grandes enjambées)
stopiti naprej (nazaj) avancer (reculer)
stopite bliže! approchez!
stopiti v službo entrer en service
stopiti v zakon se marier
stopiti v veljavo (zakon) entrer en vigueur - stopníca (-e) f
1. gradino, scalino, scala, scale; predellino:
stopati s stopnice na stopnico salire di gradino in gradino
stopnica vagona predellino (della vettura)
kletne stopnice le scale della cantina
kamnite, kovinske, lesene, marmorne stopnice scale di pietra, metalliche, di legno, di marmo
položne, strme stopnice scala piana, ripida
polžaste stopnice scala a chiocciola
2. pren. (stopnja, etapa) gradino, tappa:
to je samo ena stopnica k višjemu cilju è solo un gradino per raggiungere l'alta meta
stopiti na najvišjo stopnico zmagovalnega odra salire sul gradino più alto del podio dei vincitori
dvoramne stopnice scala a rampa
požarne stopnice scala di sicurezza, antincendio
tekoče stopnice scala mobile
samonosne stopnice scala alla marinara - stoppa f
1. pezdir, predivo:
capelli di stoppa slamasti lasje
carne che sembra stoppa trdo meso
avere le gambe di stoppa biti utrujen, zbit v nogah
essere come un pulcino nella stoppa biti neroden, nebogljen
essere un uomo di stoppa pren. biti slamnati mož
2. nareč. pijanost