Franja

ménage [menaž] masculin gospodinjstvo; domače delo; zakonska skupnost, zakon(ski par), družina; péjoratif, populaire slabo gospodarstvo, nered

de ménage domač, doma narejen
ménage de bouts de chandelle (familier) stiskaštvo
ménage commun, de garçon skupno, samsko gospodinjstvo
ménage désagrégé omajan, razrvan zakon
argent masculin de ménage denar za gospodinjstvo
communauté féminin de ménage gospodinjska skupnost
faux ménage neporočen par
femme féminin de ménage gospodinjska pomočnica
jeune ménage mlad zakonski par
querelles féminin pluriel, scènes féminin pluriel de ménage zakonski prepiri, scene
avoir son ménage, être en ménage imeti lastno gospodinjstvo
entrer en ménage poročiti se
étre en ménage, faire ménage (commun) avec quelqu'un stanovati s kom skupaj, imeti skupno gospodinjstvo
faire le ménage à, de quelqu'un gospodinjiti komu
faire des ménages biti za postrežnico (po hišah)
faire bon, mauvais ménage dobro, slabo se razumeti, složno živeti (v zakonu)
faire ménage à trois živeti v troje (ženska, soprog, ljubimeo)
se mettre en ménage poročiti se
monter sou ménage ustvariti si dom
tenir ménage gospodinjiti
vivre de ménage varčno živeti

ménager [menaže] verbe transitif prizanašati (quelqu'un komu), imeti obzir, obzirno ravnati (quelqu'un s kom); varčevati, biti gospodaren (quelque chose s čim); varovati, čuvati; napraviti, urediti, pripraviti (une surprise presenečenje), izvesti

se ménager čuvati se, paziti se, paziti na svoje zdravje
ménager quelque chose à quelqu'un priskrbeti komu kaj
je n'ai rien à ménager ni mi treba imeti obzira do ničesar
ne pas ménager ne varčevati
ménager la chèvre et le chou (figuré) gledati, da je volk sit in koza cela
se ménager selon les circonstances ravnati se po okoliščinah
ne ménager aucun effort pour ... nobenega truda se ne bati ...
ne pas ménager ses éloges, ses paroles ne varčevati s pohvalami, z besedami
ménager un chemin napraviti pot
ménager ses expressions biti umerjen v izražanju
ménager ses paroles malo govoriti
ne pas ménager sa peine, la fatigue nobenega truda se ne bati
se ménager une porte de sortie (figuré) pustiti si (ena) vratca odprta

mendāx -ācis (beseda naj bi izhajala iz mendum napaka, pomanjkljivost, hiba in njen prvotni pomen naj bi bil „napačen“, „pomanjkljiv“, „hiben“; pozneje se je pomen spremenil po vplivu glag. mentīrī)

1. lažniv (naspr. verus): homo Ci. = subst. mendāx -ācis m: Ci. lažnivec, lažnik, ventosus et mendax Sen. ph., lyra H. hinavska pesem, Parthis mendacior H. večji lažnivec, tum ego ero mendacissimus Pl. največji lažnivec; z gen.: si huius rei me mendacem esse inveneris Pl.; z dat. personae in pro z abl.: saepe fui mendax pro te mihi O.; s praep.: me adversum Pl., in parentem H., in tenui farragine Pers.

2. metaf. lažniv =
a) lažen, zlagan, varljiv, varav, mamljiv: Sen. rh., Cl., visa Ci., forma O. slepilo, speculum O., somnus Tib., fundus H. ki veliko obeta, a malo rodi.
b) lažen, izmišljen, hlinjen, napačen, neutemeljen, neupravičen, neosnovan: fama Pr., damnum O., infamia H.
c) nepravi, posnet, ponarejen: os Tib., pennae O. — Adv. mendāciter lažnivo: Aug., Eccl.

meni [ê] ➞ → jaz; mir (daj meni gib es mir)
danes meni, jutri tebi heute mir, morgen dir
gorje meni! o weh!
kot ti meni, tako jaz tebi wie du mir, so ich dir
meni nič, tebi nič mir nichts, dir nichts
po meni je es ist um mich geschehen

menjalni tečaj stalna zveza
finance (o valutah) ▸ devizaárfolyam, átváltási árfolyam
Ekonomski dejavniki vključujejo ekonomsko rast, obrestne mere, menjalne tečaje in stopnjo inflacije. ▸ A gazdasági tényezők közé tartozik a gazdasági növekedés, a kamatlábak, a devizaárfolyamok, az inflációs ráta.
Povpraševanje po ameriški valuti se je le še povečalo in s tem tudi menjalni tečaj. ▸ Az amerikai valuta iránti kereslet csak nőtt, és ezzel együtt nőtt a devizaárfolyam is.

Menoece͡us -ei in -eos, acc. -ea, voc. -eu, m (Μενοικεύς) Menojkêj, sin tebanskega kralja Kreonta; po Tejrezijevi prerokbi je žrtvoval svoje življenje za domovino, ki jo je ogrožala sedmerica: Ci., Iuv., Stat., Vulg., Hyg., Lact. Menoecēus 3 Menojkéjev: sanguis Stat.

mēns, mentis, f (indoev. kor. *men- misliti; prim. skr. máti- misel, mnenje, gr. μένος, lat. me-min-i, sl. pamet, meniti, hr. pȁmet, lit. mintìs misel, ideja, išmintìs pamet, got. anaminds domneva, gamunds spomin = stvnem. gimunt spomin; prim. tudi memini) mišljenje in sicer

1. miselnost, miselna sposobnost, pamet, razum(nost), um, preudarnost, razsodnost, starejše sprevidnost, duh: V., Cat., Lucr. idr., mens, cui regnum totius animi (nad vso dušo) a naturā tributum est Ci., mens et ratio Ci. pamet in razum, timor omnium mentes animosque perturbavit C. preudarnost in pogum, glavo in srce, mens publica Ci. državniška modrost, sana Ci., H. zdrava pamet (naspr. amentia), suae mentis esse ali mentis compotem esse Ci. biti pri zdravi pameti, mente captus Ci. = inops mentis O. = mente lapsus Suet., mente alienatā C. slaboumen ali blazen, sine ullā mente brez premisleka, brez pomisleka, mens ut rediit O. zavest.

2. mišljenje, miselnost, prepričanje, nazor, srce, čud, narava, značaj, temperament: Lucan., Ap., mens animi Pl., Lucr., Cat., mens bona O., Pers., Q., Sen. ph., Petr., mala mens Ter., Tib., aversa deae mens V. neugodno, nenaklonjeno mišljenje, inimica mens N., integra H., pura Plin., illiberalis Q., perniciosissima Q., mens animi vigila Lucr., vestrae mentes atque sententiae Ci. mišljenje in mnenja, mens cuiusque is est quisque Ci. mišljenje posameznika je posameznik sam, tvoje mišljenje — to si ti, animi, qui nostrae mentis sunt L. občutja, nagnjenja, ki se ujemajo z našim značajem, nam ut ad bella suscipienda Gallorum alacer ac promptus est animus, sic mollis ac minime resistens ad calamitates perferendas mens eorum est C. kakor so Galci srčni … tako so mehkužni, multas mente expromam querellas Cat. iz dna srca; occ.
a) duševno razvnetje, razvnetost, strast(nost), čustvo, jeza, srd, nejevolja, srčnost, pogum: Sil., Val. Fl., compesce mentem H. jezo, dolor quod suaserit et mens H. strast, verba, quae timido possunt addere mentem H. srčnost da(ja)ti, mala mens (strast) furorque vecors Cat., mentes (acc.) demittunt V. srčnost jim upada.
b) vest: cum vero iurato sententia dicendast meminerit deum se adhibere testem id est ut ego arbitror mentem suam qua nihil homini dedit deus ipse divinius Ci., rubet auditor cui frigida mens est criminibus, tacita sudant praecordia culpa Iuv., quos diri conscia facti mens habet attonitos et surdo verbere caedit Iuv.

3. meton.
a) misel, misli: mentem inicere Ci. ali mittere V. navdahniti komu misel, utinam tibi istam mentem di duint Ci., numquid vis? (De.) Mentem vobis meliorem dari Ter., hac mente N. po tem premisleku, optemus meretrici bonam mentem Sen. rh., dii omnium mentes perspiciunt Ci.
b) spomin, mnenje, misel, nazor, pogled na kaj, namen, naklep, namera, sklep, načrt, volja: mentem effici rebantur Ci., mens memor Lucr. zvest spomin, venire (alicui) in mentem na pamet, na misel prihajati (komu), spominjati se; z gen.: hominum fortunas (= fortunae) Naev. fr., temporis, hominis, tuarum virtutum Ci.; z nom.: non venit in mentem pugna apud Regillum lacum? L., numquam ea res tibi tam belle in mentem venire potuisset, nisi … Ci.; z de in abl.: ut lepide atque astute in mentem venit de spectaculo malae Ci.; z inf.: qui in mentem venit tibi istuc facinus facere tam malum? Pl., qui in mentem venit tibi istaec dicta dicere? Pl., cum igitur hoc animal tam sit canorum sua sponte, quid in mentem venit Callistheni dicere deos gallis signum dedisse cantandi, cum id vel natura vel casus efficere potuisset? Ci.; z ACI.: neque eis venit in mentem suis tergis, suis cervicibus virgas illas securesque imminere quas ad metum aliorum praeferrent L.; z ut: ei in Galliā primum venit in mentem, ut … Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: veniat in mentem, ut (kako) trepidos quondam maiores vestros intra moenia compulsos … defenderimus L.; v enakem pomenu tudi: in mentem (mihi, mi) est ali fuit Pl., Ter., id ego iusiurandum patri datum usque ad hanc aetatem ita conservavi, ut nemini dubium esse debeat, quin reliquo tempore eadem mente sim futurus N. bom istega mnenja, ne odstopam od svojega mnenja, mentibus (naspr. vocibus) reliquorum respondebo Ci., longe mihi alia mens est S. jaz mislim povsem drugače, quā facere id possis, nostram nunc accipe mentem V., immittere corpus in undas mens fuit O. njegov namen je bil, nameraval je, rege incolumi mens omnibus una est V., muta istam mentem Ci., sed simul ex nimia mentem pietate labare sensit O. voljo; tako tudi pl.: protinus ereptas viventi pectore fibras inspiciunt mentesque deum scrutantur in illis O., explorare mentes deorum ali quaesitas intrare (spoznati) mentes superûm Sil.

4. pooseb. Mens Méns, boginja zavednosti, zavesti: O., qui inspectis fatalibus libris rettulerunt patribus, quod … et Iovi ludos magnos et aedes Veneri Erycinae ac Menti vovendas esse L., Menti aedem T. Otacilius praetor vovit L. (po bitki ob Trazimenskem jezeru je pretor Tit Otacilij (T. Otacilius) tej boginji obljubil svetišče na Kapitoliju; posvetitev tega svetišča so praznovali vsako leto 8. junija.)

Opomba: Nom. sg. mentis: Enn. ap. Varr., Prisc.; vulg. abl. sg. menti: Col. poet.

mensajero

paloma mensajera poštni golob
mensajero m sel, poslanec; znanilec, napovednik
enviar por mensajero poslati po selu (kurirju)

menschlich človeški; Figur, Plastik: antropomorfen; nach menschlichem Ermessen po normalni presoji; eine menschliche Rührung verspüren začutiti potrebo; menschliches Versagen bei Unfällen: človeški faktor

mēnsūra -ae, f (mētīrī)

1. merjenje, meritev: mensuram alicuius rei facere O. ali inire Col. ali agere, agitare Plin., mensuras agere Plin. iun. meriti kaj, certis ex aqua mensuris breviores esse quam in continenti noctes videbamus C. po vodni uri (klepsidri), quidquid sub aurium mensuram cadit Ci. „kar koli izmerijo ušesa“ = kar koli se pove na uho.

2. mera (dolžina, velikost, debelina idr.): robori O. obseg, cubiti Suet. dolžina lakta (lakti), posterior m. O. dolžina zadnjih nog, alicui mensuram bibendi dare O. predpis(ov)ati (komu), koliko časa sme piti, mensurae verborum Q. za izgovarjanje besed potrebni čas, časovna mera, dolžina, kvantiteta, neque mensuras itinerum noverunt C. niso poznali poti (razdalj); metaf. velikost, kakovost, značaj: tanti mensuram nominis imples O. zadoščaš velikosti svojega imena, mensura ficti crescit O., m. legati S. dostojnost, discentis Q.; (v slikarstvu) prava mera, pravo (so)razmerje: Plin.

3. meton. mera = merilo: ad mensuram pondusque respondere Sen. ph., maiore mensurā reddere Ci., ita ut singulis seni modii tritici darentur, qui modus mensurae medimnus Athenis appellatur N. vrsta merila, neko merilo; metaf.: m. iuris Lucan. merilo prava.

mentagra -ae, f (hibr. iz mentum in gr. ἄγρα, tvorjen po vzoru podagra) pravzaprav „bolezen na obradku“, od tod lišaj, garje na obradku (obrazu): Plin.

mentiō¹ -ōnis, f (prim. mēns, memini, moneō) omemba, omenitev, opomin, predhoden ali mimogreden, bežen nasvet, predlog, sprožitev, pobuda k čemu; s subjektnim gen.: plebis L.; z objektnim gen.: tui, civitatis Ci., in mentionem alicuius incĭdere Caecil. fr., Ci. slučajno omeniti koga, mentionem facere alicuius rei Ci., Q. ali de aliquā re, de aliquo Ci., N. omeniti (v misel vzeti) koga, kaj, govor usmeriti h komu (k čemu), besedo napeljati na koga, kaj, sprožiti kaj; v enakem pomenu tudi mentionem alicuius rei habere L., Vell. ali movere ali inferre, iacere Vell. ali inicere H. ali introducere Val. Max. ali mentionem de aliqua re agitare L., mentionem facere cum aliquo de aliquā re Pl. ali samo m. facere cum aliquo (sc. de re) Pl. omeniti komu kaj, v pogovor se zaplesti s kom o čem, (po)meniti se, sporazume(va)ti se s kom o čem; incĭdit mentio de uxoribus L. beseda je nanesla na soproge, na misel so jim prišle soproge, v pogovoru so se spomnili soprog; mentionem alicuius rei incohare L. začasno (za zdaj) omeniti (v misel vzeti) kaj, mentionem facere ali inferre, ut … Pl., L., si mentionem fecero de filiā, ut mihi despondeat Pl. če bom snubil hčer, mentionem inferre, quid eo die faciendum esset L. napeljati govor na to, kaj je treba storiti tega dne, secessionis mentiones ad vulgus militum occultis sermonibus serere L. (vojakom) prostakom pogosto na skrivaj govoriti; occ. (o konzulatu ali senatorju) mentionem facere in senatu Ci., Corn. idr. spregovoriti o čem, sprožiti kaj.

mentir* [mɑ̃tir] verbe intransitif lagati

mentir à quelqu'un nalagâti koga, nalagati se komu; varati (o stvareh)
se mentir sam sebi lagati
sans mentir po resnici povedano
sans mentir, la salle était pleine nič ne lažem, dvorana je bila polna
mentir comme un arracheur de dents lagati, da se kar kadi
mentir à sa conscience, à sa conviction govoriti proti svojemu prepričanju
il, elle en a menti to je zlagano
faire mentir quelqu'un postaviti koga na laž
a beau mentir qui vient de loin (proverbe) lahko je lagati (natvesti) o stvareh, ki se ne morejo preveriti
bon sang ne peut mentir (proverbe) kri ni voda

mentum -ī, n (iz *mentom; indoev. kor. *men- moleti, prim. lat. e-min-ēre, pro-min-ēre, mentula, mōns)

1. (človeški in živalski) obradek, podbradek: rictum eius ac mentum Ci., mentum caprarum Plin.; meton. brada: nosco crinis incanaque menta regis Romani V., nec minus interea barbas incanaque menta Cinyphii tondent hirqui saetasque comantis V., mento levatus Petr.

2. metaf. brada pri poslopjih, tj. štrlina napušča, po katerem odteka deževnica: Vitr.

menu [mənü] masculin menu; jedilnik, jedilni list; (določen) obrok jedil; (servirano) kosilo, obed

menu touristique turističen menu
menu à prix fixe menu po stalni ceni
dresser le menu sestaviti menu

meō -āre -āvī -ātum (iz indoev. kor. *mei̯- iti, potovati, prim. sl. mimo, miniti) pesn. in poklas. po določeni poti ali določenih zakonih pravilno, zdržema premikati se, iti, hoditi, korakati, priti, potovati, pluti, (o rekah) teči: Col., in orientem meavit comite Liviā T., means exercitus Cu., domus Plutonia, quo simul mearis H., iter, quā meant navigia Cu. plujejo, cum (sc. triremes) ex usu temporis huc illuc mearent T., amnis libero cursu meat Cu., quod (sc. flumen) specu mergitur alteque conditum meat Plin. iun., quā sidera lega mearent O., circuitus per quem (sc. sol) meat Plin., meantia sidera O., Lact., tudi samo meantia (sc. sidera) Sen. ph. planeti, (zvezde) premičnice, liberius meare spiritus coeperat Cu., interclusus spiritus arte meabat Lucr., anima diversa in membra means Lucan., meat aura per quaedam velut organa Q.; o abstr.: si tam corpus loco validum ac regione maneret scriptoris, quam vera meat (po novejših izdajah manet) sententia cordi Luc. fr.

mer [mɛr] féminin morje; velika vodna površina

en, sur mer na morju
par mer po morju
sur terre et sur mer po vodi in po kopnem
mer agitée (zmerno) razburkano morje
la mer Baltique, du Nord Baltiško, Severno morje
mer basse oseka
mer belle malo razburkano morje
mer calme mirno, gladko morje
mer de feu (figuré) ognjeno morje
mer de glace ledeno morje
mer très grosse zelo razburkano morje
mer d'huile kot zrcalo gladko morje
la mer Noire, Rouge črno, Rdeče morje
mer orageuse viharno morje
mer de sable peščena puščava
mers de sang potoki krvi
mer territoriale, littorale teritorialno, obalno morje
air masculin de la mer morski zrak
anémone féminin de mer (zoologie) rdeča vetrnica (korala)
bain masculin de mer morska kopel
bras masculin de mer morski rokav
les deux mers Atlantik in Sredozemsko morje
écumeur masculin de mer morski ropar, pirat, gusar
empire masculin, maîtrise féminin des mers gospostvo, oblast nad morji, na morju
gens masculin pluriel de mer pomorščaki
loup masculin de mer (figuré) morski volk, izkušen pomorščak
mal masculin de mer morska bolezen
paquet masculin de mer slap valov
pleine mer plima
vert mer motsko zelen
chercher par terre et mer vsepovsod iskati
il y a de la mer morje je razburkano
c'est une goutte d'eau dans la mer to je kaplja v morje
c'est la mer à boire (familier) to je dolgotrajna zadeva, tu ni videti ne konca ne kraja
ce n'est pas la mer à boire to ni tako težavno
prendre la mer izpluti na morje (ladja)
tenir la mer gospodovati nad morjem, na morju
homme à la mer! človek je padel (s krova) v morje!

mer|a¹ [é] ženski spol (-e …) das Maß
figurativno zvrhana mera ein gerüttelt Maß
figurativno mera je polna! Das Maß ist voll!, das bringt das [Faß] Fass zum überlaufen
ne poznati mere kein Maß kennen
brez mere zügellos, maßlos
čez mero übermäßig, maßlos
iti čez vsako mero sich übersteigern (in)
do določene mere bis zu einem gewissen Grad
do te mere insofern
po meri nach Maß
ni po moji meri figurativno es ist nicht meine Schuhgröße/Schuhnummer
v določeni meri gewissermaßen
v isti meri gleichermaßen
v kolikšni meri inwiefern
v polni meri in vollem Maße
v veliki meri weitgehend
v največji meri höchst, in höchstem Maße
v polni meri voll
v večji meri in erhöhtem Grad
v vedno večji meri zunehmend
v veliki meri in hohem Maße
v zadostni meri hinreichend
za dobro mero als Draufgabe
|
s kakršno mero merite, s tako se vam bo odmerilo nach dem Maß, mit dem ihr [meßt] messt und zuteilt, wird auch euch zugeteilt werden

mer|a² [é] ženski spol (-e …) das Maß (tudi matematika); (dimenzija) das Ausmaß (tudi figurativno), die Ausmessung, die Abmessung; (merilni kozarec) der [Meßbecher] Messbecher; -maß (dolžinska Längenmaß, hitrostna Geschwindigkeitsmaß, pravo kazenska Strafmaß, kotna Gradmaß, Winkelmaß, ločna Bogenmaß, štetja Zählmaß, najmanjša možna Mindestmaß, naravna Naturmaß, nazivna Nennmaß, normalna Normalmaß, notranja Innenmaß, ploščinska Flächenmaß, podpovprečna, premajhna Untermaß, prostorninska Raummaß, najvišja Höchstmaß, votla Hohlmaß)
… mere/po meri Maß-
(navedba die Maßangabe, odčitek die Maßanzeige, delo/izdelek po meri die Maßarbeit, die Maßanfertigung)
ustrezne mere maßhaltig
neustrezne mere nicht maßhaltig
občutek za mero das Augenmaß
po meri nach Maß, maßgerecht, maßhaltig
narejen po meri maßgearbeitet
biti točno po meri eine hohe Maßgenauigkeit haben
preveriti mere nachmessen
zakon o merah der Eichgesetz