Franja

Zadetki iskanja

  • študirati glagol
    1. (šolati se) ▸ tanulmányokat folytat, tanul, hallgat
    študirati medicino ▸ orvosi tanulmányokat folytat, kontrastivno zanimivo orvosi egyetemre jár
    študirati pravo ▸ jogot hallgat, jogot tanul
    študirati klavir ▸ zongorát tanul
    študirati jezike ▸ nyelvi tanulmányokat folytat
    študirati umetnost ▸ művészetet tanul
    študirati na univerzi ▸ egyetemen tanul
    študirati na fakulteti ▸ karon tanul
    študirati v tujini ▸ külföldön tanul, külföldön folytatja tanulmányait
    Koliko časa lahko študent študira v tujini? ▸ Mennyi ideig folytathat tanulmányokat külföldön a diák?
    študirati ob delu ▸ munka mellett tanul
    pridno študirati ▸ szorgalmasan tanul
    vzporedno študirati ▸ párhuzamosan tanul
    redno študiratikontrastivno zanimivo nappali tagozatra jár
    Letos jih je vpisanih in tudi redno študira nekaj čez 200 študentov. ▸ Idén valamivel több mint 200 hallgató iratkozott be és tanul nappali tagozaton.
    izredno študiratikontrastivno zanimivo levelező szakra jár

    2. (učiti se) ▸ tanul
    študirati literaturokontrastivno zanimivo szakirodalmat tanulmányoz
    Sprašujte, študirajte literaturo, bodite zahtevni. ▸ Kérdezzen, tanulja a szakirodalmat, legyen igényes.
    študirati za izpit ▸ vizsgára tanul
    Po večerji se okopa in nekaj časa študira za izpit. ▸ Vacsora után megfürdik, és kicsit tanul a vizsgára.
    pridno študirati ▸ szorgalmasan tanul
    Ob dopoldnevih, ko ni izpitov, pridno študira. ▸ Délelőttönként, amikor nincs vizsga, szorgalmasan tanul.
    intenzivno študirati ▸ intenzíven tanul

    3. (proučevati; raziskovati) ▸ tanulmányoz, tanulmányt folytat
    intenzivno študirati ▸ intenzíven tanulmányoz
    Za film smo intenzivno študirali šest mesecev. ▸ Hat hónapon át intenzív tanulmányokat folytattunk a filmhez.
    zavzeto študirati ▸ lelkesen tanulmányoz
    V prostem času je pričela zavzeto študirati psihologijo verskih kultov in metode indoktrinacije. ▸ Szabadidejében lelkesen tanulmányozni kezdte a vallási szekták pszichológiáját és az indoktrináció módszereit.
    Študiral je njihove zavoje in ugotovil, da jih lahko prehiti s krajšo linijo zavoja. ▸ Tanulmányozta, hogyan veszik be a kanyart, és rájött, hogy rövidebb kanyarívvel meg tudja előzni őket.

    4. neformalno (razmišljati) ▸ tanakodik
    Sem že študiral, da bi ponaredil podpis. ▸ Már azon tanakodtam, hogy meghamisítom az aláírást.
    Po ves dan sta študirala, kako bi prišla do šilca žganja in čika. ▸ Egész nap azon tanakodtam, hogyan tudnék egy stampedli pálinkához és cigihez jutni.
    Oni so študirali, kako bi prišli do denarja, jaz pa, kako jim ga ne bi dal. ▸ Ők azon tanakodtak, hogyan szerezhetnék meg a pénzemet, én meg azon, hogyan nem adnám oda nekik.

    5. (financirati) ▸ kitaníttat
    Že zdaj vem, da sina ne bom mogel študirati, čeprav si to silno želi. ▸ Már most tudom, hogy nem fogom tudni kitaníttatni a fiamat, pedig ő nagyon szeretné.
  • študírati (-am) imperf.

    1. šol. studiare (tudi abs.); ekst. far studiare:
    študirati na filozofski fakulteti studiare alla facoltà di lettere, studiare lettere
    študirati ekonomijo studiare a economia
    študirati medicino, za zdravnika studiare (a) medicina
    vse otroke je študirala ha fatto studiare tutti i figli

    2. (pridobivati si znanje; proučevati) studiare; preparare:
    študirati za izpit preparare l'esame
    študirati po zapiskih studiare sulle dispense
    študirati slovnico studiare la grammatica
    študirati življenje kmečkih ljudi studiare la vita dei contadini
    pren. študirati napise osservare, esaminare le scritte
    gled. študirati vlogo studiare la parte
    pog. dolgo je študiral, predno se je odločil riflettè a lungo prima di decidersi
  • študírati estudiar

    marljivo študirati estudiar con aplicación; (na univerzi) cursar una universidad, frecuentar las aulas
    študirati pravo cursar las leyes, estudiar para abogado, seguir la carrera de abogado
    študirati medicino estudiar para médico, seguir la carrera de médico
    študirati filologijo cursar (estudios de) filología
  • štuporámo a cuestas; a horcajad(ill)as

    jahati štuporamo na kom hacerse llevar a hombros por alg
  • šum moški spol (-a …) das Geräusch; nezaželen - na posnetkih: das Rauschen
    medicina šum na srcu das Herzgeräusch
    telesni šum medicina das Körpergeräusch
    brez šuma geräuschlos
    tehnika filter za šum der Rauschfilter
    nastajanje šuma/šumov die Geräuschbildung
  • šúm (-a) m

    1. rumore; (šumenje) fruscio; croscio; sussurro:
    glasen, pridušen, zamolkel šum un rumore forte, attutito, sordo (cupo)
    šum listja v vetru il fruscio delle foglie al vento
    šum morja, reke il fragore del mare, del fiume

    2. (hrup) rumore, baccano, frastuono, brusio:
    šum množice il brusio della folla

    3. med. soffio, rumore:
    sistolični, bronhialni šum soffio sistolico, bronchiale
    šum na srcu, srčni šum soffio al cuore, rumore cardiaco

    4. lingv. rumore

    5.
    TV šum rumore televisivo
  • šušmar moški spol (-ja …) der Stümper; (obrtnik, ki dela na črno) illegal tätiger Handwerker
  • šušmarstv|o srednji spol (-a …) der Pfusch, die Pfuscherei; (delo na črno) die Schwarzarbeit
  • Švedska samostalnik
    (država) ▸ Svédország
    reprezentanca Švedske ▸ Svédország válogatottja
    veleposlanik Švedske ▸ Svédország nagykövete
    hokejisti Švedskekontrastivno zanimivo svéd jégkorongozók, kontrastivno zanimivo svéd hokisok
    obala Švedske ▸ Svédország partja, Svédország partvonala
    reli po Švedskikontrastivno zanimivo svéd rally
    odpotovati na Švedsko ▸ Svédországba elutazik
    tekma s Švedsko ▸ Svédország elleni mérkőzés
    prihajati iz Švedske ▸ Svédországból érkezik
    Sopomenke: Kraljevina Švedska
  • švèrc (švêrca) m pog. (tihotapstvo) contrabbando:
    šverc z mamili contrabbando di droghe
    kaj kupiti na šverc comprare qcs. di contrabbando, di nascosto, illegalmente
  • t | T m inv.

    1. lingv. lettera t (ti)

    2. consonante t:
    t je zapornik la ti è una occlusiva
    lingv. deležnik na t participio in t
    metal. profil T, T profil profilo a T
  • tá, tó pl

    tí, té, tá this, pl these; that, pl those
    tale this one, this here
    vse to all this
    to in ono this and that
    g. Ta-in-Ta Mr. So-and-so
    medtem, med tem časom in the meantime
    pred tem before this
    po tem after this
    v tem primeru in that case
    to jutro (davi) this morning
    to pot (tokrat) edino this once
    v tej (naši) deželi in this land (of ours)
    kljub vsemu temu for all that
    te dni enkrat one of these days
    zlasti to, predvsem to this above all
    to se pravi that is to say
    ta tvoja knjiga this book of yours
    vaše pismo od 13. t.m. your letter of 13th inst. (= instant)
    ni mi za to I am not keen on this (ali that, it)
    mnogo mi je na tem, da... I am particularly keen that...
    tega ne vem I don't know that
    to je moj brat this is my brother
    to so moji otroci these are my children
    govoriti o tem in onem, o vsem mogočem to talk about this, that and the other
    od tega je minulo že 10 let 10 years have passed since that time
    vzemi to knjigo, ne one! take this book, not that one!
  • (tá tó) pron.

    I. (v pridevniški rabi)

    1. (kaže na osebo, stvar v bližini govorečega) questo, questa; codesto, codesta:
    čigav je ta nož? di chi è questo coltello?
    kam naj dam to torbo? dove metto questa borsa?

    2. (za izražanje, da kaj poteka v času govorjenja, da je kaj časovno najbližje) questo:
    v tej vojni je bilo dosti žrtev questa guerra ha fatto molte vittime

    3. (za izražanje, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje) questo:
    ob tej uri so otroci navadno že spali a quest'ora i bambini già dormivano

    4. (za izražanje, da je kaj določeno z navajanjem) questo, seguente:
    ob slovesu je rekel te besede: želimo, da delate složno si accomiatò con queste (le seguenti) parole: desideriamo che operiate di comune accordo

    5. pren. (za izražanje, da oseba ali stvar zbuja nevoljo, občudovanje, ali za poudarjanje pomena besede) questo, che:
    le kod hodi ta natakar dove mai è finito questo benedetto cameriere
    ta otrok, koliko že zna! che bambino! Quante cose sa già
    to knjižico boš že prebral questo libriccino non ci metterai nulla a leggerlo

    6. ta in ta, ta pa ta (za osebo, stvar, ki je znana, a se noče ali ne more imenovati) il tale, la tale:
    vrnili se bomo ta in ta dan faremo ritorno il giorno tale

    7. ta ali oni, ta in oni (za izražanje poljubnosti) questo o quello, questo e quello:
    pojavljati se v tej ali oni obliki manifestarsi in questa o quella forma
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iti s tega sveta andarsene da questo mondo, morire
    pren. on ni za ta svet lui non è fatto per questo mondo, è un fantasticone
    pri tej priči moraš iti! vattene subito!
    ta falot Lojzek! quel furfante di Gigi!

    II. (v samostalniški rabi)

    1. (za izražanje osebe ali stvari, na katero se usmerja pozornost) questo (-a), questi (-a) (qui):
    kakšna lepa srajca, to bom kupil che bella camicia! Compro questa (qui)

    2. (za izražanje tega, kar poteka, obstaja v času govorjenja) questo (-a):
    prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam la settimana scorsa sono stato male, questa posso già lavorare

    3. (za izražanje osebe ali stvari, o kateri se pravkar pripoveduje) questi (-a); costui, costei:
    zdravnik je tako naročil in ta že ve, kaj je prav è il medico che ha ordinato così e questi sa il fatto suo

    4. (za izražanje osebe ali stvari, kot jo določa odvisni stavek) costui, costei;○:
    kdor ne dela, ta ne zasluži plačila chi non lavora, non va pagato

    5. pren. (za nadomeščanje izpostavljenega stavčnega člena) questo (-a) (sì):
    sin, ta je šele prebrisan il figlio, questo sì che è un furbacchione

    6. ta in ta, ta pa ta il tale, la tale; il tal altro la tal altra; questo e questo:
    jaz sem ta in ta in hočem to in to io sono questo e questo e voglio questo e questo

    7. ta ali oni, ona; ta in oni, ona questo (-a) o quello (-a); questo (-a) e quello (-a):
    govorili so o tem in onem parlarono di questo e quello, del più e del meno

    8. (za izražanje neprepoznane stvari v bližini govorečega) questo (-a), ○:
    kaj to ropota? Toča pada cos'è questo rumore? Grandina

    9. (za izražanje pojava, določenega z odvisnim stavkom) ciò (quello) che; ciò (che), quello (che):
    to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi ciò che si accumula sul vetro è vapore acqueo
    za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage di quello che è successo non si è trovata ancora una spiegazione
    želimo si samo to, da bi bili zdravi ci auguriamo soltanto di essere sani

    10. (za poudarjanje trditve) ○:
    lepo je to, da nam pomagaš è bello che tu ci aiuti

    11. (za izražanje pravkar povedanega) questo, ciò, lo (ne):
    otroci kričijo, to ga zelo moti i bambini fanno baccano e questo lo disturba
    ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič avrebbe voluto costituire un'impresa ma non se ne fece niente

    12. to je, to se pravi cioè:
    prišel je sam, to je brez družine è venuto solo, cioè senza la famiglia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mož, ta ti je šele ta pravi, ta questo sì che è furbo
    ta je (pa) bosa questa (sì che) è inventata di sana pianta
    ta je pa res debela, prazna questa è proprio grossa
    ta je dobra! quest'è bella!
    soseda je dobra gospodinja. Ta pa ta! la vicina è una buona massaia. Certo! Eccome!
    veseljak je. To pa to è un tipo allegro. Come no! Certo!
    fant ni izdelal razreda. Samo tega se je še manjkalo il ragazzo è stato bocciato. Ci voleva proprio questo!
    nedolgo tega non molto tempo fa
    ni znano, kaj je na tem non si sa, se questo è vero
    pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar i bambini stanno troppo poco all'aperto. Questo è il problema
    PREGOVORI:
    kdor laže, ta krade chi mente, ruba e chi ruba, mente

    III. (v vezniški rabi)

    1. (v dopustnih odvisnih stavkih) kljub temu da (čeprav) benché, quantunque, sebbene:
    kljub temu da je star, še dela benché sia vecchio, continua a lavorare

    2. poleg tega, zraven tega e (inoltre), e in più:
    dela, polega tega pa študira lavora e in più studia

    3. zaradi tega (zato) perciò, per cui:
    vzdržljiv je, zaradi tega so ga sprejeli è costante, perciò è stato assunto

    4. in to e precisamente, e cioè:
    prišlo je dosti ljudi in to starih in mladih venne molta gente, (e precisamente) vecchi e giovani

    5. v tem ko (za izražanje istočasnosti) nel mentre:
    v tem ko se je posvetilo, je počilo nel mentre appariva un lampo si sentì uno scoppio

    6. (v protivnem priredju) s tem da (vendar) ma, pure:
    prišel bo, s tem da bo malo zamudil verrà, ma con un piccolo ritardo

    7. (v protivnem priredju) kljub temu eppure, tuttavia:
    bila je bogata, kljub temu ni dobila ženina era ricca, eppure non riuscì a trovare marito
  • tá, to (pridevniško) este (m) , esta (f) , esto (n); ese, esa, eso

    ta pošast! ¡ese monstruo!
    to moje opažanje esta observación mía
    to in ono esto y aquello
    tj. esto es; (samostalniško) éste, ésta, esto
    enkrat ta, enkrat oni ora éste, ora aquél
    to so moje sestre éstas son mis hermanas
    ta in oni éste y aquél
    le-tá éste
    ta je pa (res) dobra! ¡ésta sí que es buena!
    govoriti o tem in onem hablar unas cosas y otras, hablar de varias cosas
    v tem mestu (-tu, tukaj) en ésta
    na tej (-tukajšnji) univerzi en esta universidad
    v tem letu (en) este año
    s tem, zaradi tega con esto
    to je (= tj., namreč) esto es
    3. t. m. (tega meseca) el tres del corriente (krajšava: 3 del cte.)
    poznam te ljudi conozco a éstos
  • tabéla (-e) f (razpredelnica) tabella, tavola, quadro, prospetto; griglia:
    kem. tabela periodičnega sistema tavola periodica
    tabela rezultatov la griglia dei risultati
    na dnu tabele so navedeni podatki o ... in fondo alla tabella sono riportati i dati su...
    mat. logaritemska tabela tavola logaritmica
  • Tajska samostalnik
    (država) ▸ Thaiföld
    jug Tajske ▸ Thaiföld déli része
    obala Tajske ▸ Thaiföld partja, Thaiföld partvonala
    odpotovati na Tajsko ▸ Thaiföldre elutazik
    potovanje po Tajskikontrastivno zanimivo thaiföldi utazás
    potovanje na Tajsko ▸ Thaiföldre utazás
    Sopomenke: Kraljevina Tajska
  • Tajvan samostalnik
    (država) ▸ Tajvan
    predsednica Tajvana ▸ Tajvan elnöke
    prebivalci Tajvana ▸ Tajvan lakosai
    potovati na Tajvan ▸ Tajvanra utazik
    prihajati s Tajvana ▸ Tajvanról érkezik
    Sopomenke: Republika Kitajska
  • tak1 (-a, -o)

    1. so, so beschaffen, solch (taka je bila hiša prej so schaute das Haus vorher aus, taka barva je boljša eine solche Farbe wirkt besser)
    kot tak als solcher
    ne tak nicht so, kein solcher
    tak kot … so wie

    2. (takšen) ein solcher/eine solche/ein solches, so einer/so eine/so eines

    3. (podoben) derartig, dergleichen, so ähnlich, so ungefähr
    nič takega nichts dergleichen
    tak kot … (podoben) -artig
    (glina lehmartig, rastlina pflanzenartig, drevo baumartig, testo teigartig)

    4.
    taki množina solche, dergleichen
    taki kot jaz/ti/on … meinesgleichen/deinesgleichen/seinesgleichen

    5.
    kar tak gleich so
    tak in tak soundso
    tak ali tak so oder so

    6.
    na tak način so, in dieser Weise, solcherweise, solcherart

    7.
    kaj takega so was, so etwas
    Kaj takega! So was!
    |
    biti tak so sein, sich so verhalten
    biti tak, kot je treba in Ordnung sein, im Lot sein
    nič takega nichts besonderes
    da malo takih kaum zu übertreffen
  • ták tákšen such (a); of such kind (ali sort, shape, manner, size, habits, characteritd.); suchlike; such as this; that sort of

    ták, tákšen, kakršen such as
    ták, tákšen in ták, tákšen such and such
    v ták, tákšenih primerih in such cases, in cases like these
    kot ták, tákšen as such
    nekaj ták, tákšenega something like this
    nič ták, tákšenega nothing of the sort, no such thing, nothing like it
    na ták, tákšen način in such a way
    kaj ták, tákšenega še nisem videl I have not seen the like before
    nimam časa za ták, tákšene, kot si ti I have no time for the likes of you
    ták, tákšene stvari se dogajajo such things do happen
    rekel je, da se je bil izgubil ali nekaj ták, tákšenega he said he had lost his way, or some such thing
    dejstva je treba videti taka, kot so one must (be prepared to) face the facts
    povej to le ták, tákšenim ljudem, ki jim lahko zaupaš tell it only to such people as you can trust
    prizor je bil ták, tákšen, da bi kogarkoli prestrašil the sight was such as to frighten any one
    kakršen oče, takšen sin like father, like son
    kakršen gospodar, takšen sluga like master, like man
  • ták tel, pareil, de ce genre, de la sorte

    tak človek un tel (ali pareil) homme, pareil homme, familiarno un homme comme ça
    taki ljudje de telles gens
    kot tak comme tel, en tant que tel, en cette qualité
    tako je il en est ainsi
    tako je na svetu ainsi va le monde
    je kdo že videl kaj takega? a-t-on jamais vu pareille chose?