Franja

bazzicare

A) v. tr. (pres. bazzico) obiskovati, pogosto hoditi:
bazzicare luoghi pericolosi obiskovati nevarne kraje
bazzicare qcn. družiti se s kom

B) v. intr. pogosto hoditi (kam), zahajati:
quel tale bazzica troppo in casa nostra možak hodi prepogosto k nam
PREGOVORI: chi bazzica lo zoppo impara a zoppicare preg. s komer hodiš, s tem se obrodiš

be [bi:] neprehodni glagol & pomožni
biti, obstati, obstajati; eksistirati; nahajati se; veljati, stati; počutiti se; obiskati; morati; bodi

I am better bolje se počutim
I am cold (warm, hot) zebe me (toplo, vroče mi je)
to be hard up biti v stiski
here you are izvoli(te), na(te), tu imaš (imate)
to be from the purpose biti neprimeren, zgrešiti namen
to be right prav imeti
to be wrong ne imeti prav, motiti se
how are you? kako se imaš (imate)?; kako se ti (vam) godi?
how much is this? koliko stane?
if it were not for him če bi njega ne bilo
it is going to rain gotovo bo deževalo, na dež kaže
what is that to you? kaj vam to mar?
it is not in me to ni v mojem značaju, nisem tak
he lived to be 80 doživel je 80 let

beá beáu vt. piti, popiti, izpiti
□ a bea în cinstea cuiva nazdraviti

beam¹ [bi:m] samostalnik
bruno, tram, prečnik; gred; prečka; gredelnica; rogovila; rožiček; stropnik; tkalski navoj; največja širina ladje; žarek; smehljaj; radijski signal (za letala); radij delovanja

to kick (ali strike) the beam biti nepomemben
to be on one's beam ends biti pred polomom, v stiski, v slabem položaju; navtika ležati na boku (ladja)
beam headlight žaromet
a beam in one's eye velika napaka
on the beam na pravi poti; sleng točen, natančen
to be off the beam zaiti, zgrešiti pot
ameriško, vulgarno to be off one's beam znoreti
beam sea bočni val
beam wind bočni veter

bean¹ [bi:n] samostalnik
botanika fižol; bob
sleng glava, buča
sleng denar; (kavino) zrno

every bean has its black vsak ima napake, nihče ni brez napak
broad bean bob
full of beans dobre volje, bujen; energičen
sleng to give s.o. beans dati komu popra
to know how many beans make five biti zelo bister, znajti se
sleng old bean moj dragi
not worth a bean niti počenega groša vreden
French (ali string) beans stročji fižol
like beans kar se da hitro, v največjem diru
pogovorno to get beans biti pretepen, izkupiti jo
ameriško a hill of beans malenkost
to spill the beans izdati skrivnost, izblebetati
he found the bean in the cake posrečilo se mu je

bear¹ [bɛə] samostalnik
zoologija medved
figurativno neotesanec, neroda; borzni špekulant na padec vrednot
navtika, sleng metla

a bear leader inštruktor in spremljevalec mladeniča, spremljevalec blaziranega tujca
bridled bear mladenič v vzgojiteljevem spremstvu
sell not the bear's skin before you have caught the bear ne delaj računa brez krčmarja, ne zidaj gradov v oblakih
astronomija Great (Little) Bear Veliki (Mali) voz
trgovina bear operation borzna špekulacija na padec cen
trgovina bear covering nakup borznih papirjev za prikrivanje špekulacij na padec vrednosti
to take a bear by the tooth po nepotrebnem se izpostavljati nevarnosti
had it been a bear it would have bitten you zmotil si se; ni bilo tako strašno kot je kazalo

bear^*3 [bɛə]

1. prehodni glagol
nositi, nesti; prenesti, pretrpeti, prenašati; podpreti, podpirati; dopustiti, dopuščati; roditi; pridelati; občutiti

2. neprehodni glagol
zdržati; trpeti; peljati (pot); usmeriti se; biti ploden, (ob)roditi; uspeti

to bear arms služiti vojake
to bear the blame biti kriv, vzeti krivdo nase
to bring to bear vplivati; uveljaviti, urediti
to bear the brunt biti izpostavljen napadu
to bear the burden peti s kom refren
I cannot bear ne prenesem
to bear company delati komu družbo
to bear evidence (ali witness) pričati, dokaz(ov)ati
to bear good will biti naklonjen
to grin and bear it z nasmehom prenesti
to bear no grudge against s.o. ne zameriti komu
to bear a hand pomagati
to bear in hand imeti v oblasti; pomagati
to bear to the left držati se levo
to bear in mind misliti na kaj, upoštevati
to bear o.s. well dobro se držati
to bear the palm zmagati
to bear a part biti deležen; imeti vlogo
to bear a purpose nameravati
to bear reference sklicevati se
to bear resemblance (ali likeness) biti podoben
to bear to the right držati se desno
to bear rule (ali sway) vladati
to bear one's age well biti videti mlajši kot je v resnici

Bearbeitung, die, obdelava, des Bodens: obdelovanje, von Fleisch: obdelava; priredba; wissenschaftlich: obravnava; in Bearbeitung v pripravi

beard¹ [biəd] samostalnik
brada; osina, resa; zobec; škrbina (na nožu); škrge (ostrige)

to laugh in one's beard v pest se smejati
to speak in one's beard zase mrmrati
to laugh at s.o.'s beard smejati se komu v brk, skušati koga naplahtati
to pluck (ali take) by the beard odločno napasti

beard² [biəd] prehodni glagol
figurativno po robu se postaviti, kljubovati, izzivati

to beard the lion in his den izzivati koga, ostro komu ugovarjati

bearing¹ [bɛ́əriŋ] samostalnik
vedenje, obnašanje, ravnanje; drža (on, upon)
razmerje, odnos, vpliv; zveza; pomen, smisel; ležaj; grbovna slika
arhitektura razpon
navtika smer; obrod

as bearing on glede na
ball bearing kroglični ležaj
beyond bearing neznosen
bearing box (ali housing) ležajni okrov
to consider the question in all its bearings vsestransko pretehtati vprašanje
to lose one's bearing zmesti se, priti v zadrego
past bearing neznosen; ki več ne obrodi
to take one's bearing razgledati, orientirati, znajti se
this has no bearing on the question to nima nobene zveze z vprašanjem
the precise bearing of the word natančen pomen besede
the true bearing of the case dejansko stanje
trunnion bearing tečajni ležaj

béarnais, e [bearnɛ, z] adjectif bearnski, iz pokrajine Béarn

(sauce féminin) béarnaise féminin gosta omaka z maslom in jajci

beat about neprehodni glagol
pluti proti vetru; iskati, truditi se; tavati, bloditi

beat about the bush ne priti z besedo na dan
beat about in one's mind tuhtati, preudarjati
beat about for skušati najti, iskati

beātificō -āre -āvī -ātum (beātus in facere) osrečiti (osrečevati): Eccl.

beātificus 3 (beātus in facere) osrečevalen, blažilen: Ap., Eccl.

beātitās -ātis, f in beātitūdō -inis, f (novejši Ciceronovi tvorbi [De nat. deor. I, 34, 95], ki se ponovno rabita šele pri pozn. piscih; beatitas Macr. idr., beatitudo Petr., Ap. idr.; pl. beatitudines Aug., Sid.) blaženost, blaženstvo.

beatitudine f

1. relig. blaženost

2. ekst. blaženost, sreča:
godersi le vacanze in piena beatitudine uživati počitnice v blaženem miru

beau ali bel, belle [bo, bɛl] adjectif lep, čeden, zal, krasen; stasit, postaven; izvrsten; dober; eleganten, čedno oblečen; veder, jasen (vreme)

tout beau! kar, le počasi!
de plus en plus beau vedno bolje, lepše
de plus belle znova, še močneje
un beau jour nekega (lepega) dne
le beau sexe lepi spol, ženske
un bel âge lepa, visoka starost
une belle main (figuré) lepa pisava
la mer est belle morje je mirno
à la belle étoile na prostem, pod milim nebom
pour les beaux yeux de quelqu'un nesebično, iz nesebičnosti
le beau monde odlična, fina družba
un beau monsieur lepo oblečen, fin gospod
bel esprit duhovit, bistroumen človek
belle plume (figuré) sijajen pisatelj
un beau joueur igralec, ki zna izgubljati brez jeze
en voilà une belle demande! kakšno bedasto vprašanje!
la belle affaire! prava reč!
un bel égoïste velik sebičnež
belle gifle féminin krepka klofuta
beau papier (commerce) prvovrsten papir
(ironično)

de belles paroles lepe, prazne besede
bel et bien nedvomno, gotovo
tout cela est bel et bien, mais ... vse to je dobro in lepo, toda ...
au beau milieu (de) prav v sredini, sredi
avoir beau faire quelque chose zaman kaj delati
vous avez beau rire vi se lahko smejete
avoir beau jeu z lahkoto kaj doseči, v čem uspeti
il y a beau temps de cela lep čas, dolgo je že od tega
l'avoir belle imeti ugodno priložnost
s'arrêter au beau milieu de la route ustaviti se prav sredi ceste
j'en apprends de belles lepe stvari izvem, slišim
vous me la baillez belle (figuré) norčujete se iz mene
en conter, en dire de belles à quelqu'un natvesti komu kaj
dévorer, manger à belles dents hlastno, pohlepno jesti
être dans de beaux draps biti v stiski, v zadregi, v slabem položaju
il n'est pas beau (de dire ...) ne spodobi se (reči ...)
l'échapper belle za las, srečno pete odnesti
en dire de belles sur quelqu'un (ironično) lepe stvari o kom pripovedovati
il fait beau lepo (vreme) je
il fait beau (de savoir) prijetno, tolažilno, razveseljivo je (vedeti)
cela te fera une belle jambe lep kos boš prišel naprej s tem
se faire beau lepo se obleči
il s'est fait beau lepo se je oblekel
il en fait de belles (familier) lepe (stvari) počenja, neumnosti dela, pošteno ga lomi
la manquer belle zamuditi ugodno priložnost
mourir de sa belle mort umreti naravne smrti
présenter quelque chose sous un beau jour prikazati kaj v lepi, ugodni luči
voir tout en beau videti vse skozi rožnata očala

bebček samostalnik
1. (umsko manj razvit človek) ▸ értelmi fogyatékos, kelekótya
So ravnali z njimi, kot da so neumni bebčki, ki ne znajo brati in jim je treba vsako stvar razložiti dvakrat? ▸ Úgy kezelték őket, mintha ostoba gyerekek lennének, akik nem tudnak olvasni és akiknek mindent kétszer kell elmondani?
"Lej," je rekel počasi, kot bi razlagal bebčku. ▸ „Nézd...” – mondta lassan, mintha egy kelekótyához beszélne
Enega otroka, ki je za vedno ostal bebček, so rešili, za ostale tri pa je bilo prepozno. ▸ Az egyik csecsemőt, aki szellemileg mindig visszamaradott lesz, sikerült megmenteni, de a másik háromnak már túl késő volt.

2. izraža negativen odnos (neumen ali nespameten človek) ▸ tökkelütött, féleszű, gyengeelméjű
Vsi pravijo, da tisti, ki pride na tekmo dopingiran, je res bebček. ▸ Mindenki azt mondja, hogy aki bedoppingolva érkezik egy versenyre, az valóban féleszű.
Seveda natančno veste, kako ste najeli kredit, vendar ste upali, da v komisiji sedijo sami bebčki. ▸ Ön persze pontosan tudja, hogyan vette fel a hitelt, de remélte, hogy a bizottságban csak tökkelütöttek ülnek.

Bebrycēs¹ -um, m (Βέβρυκες) Bebriki, ljudstvo v maloazijski deželi, ki se je pozneje imenovala Bithynia: Plin., Val. Fl., Amm.; sg. Bebryx -ycis, m (Βέβρυξ) Bebrik, prastari bebriški kralj (tudi Amycus), izvrsten borec s cestom in grozovitež, ki je žrtvoval premagane tujce; naposled ga je Poluk obvladal in ubil: Val. Fl., Stat. (z acc. Bebryca). Od tod subst. Bebrycia -ae, f (Βεβρυκία) Bebricija, Bebrikia, bebriška dežela, ki se je pozneje imenovala Bithynia: S. fr., Val. Fl.; adj. Bebrycius 3 (Βεβρύκιος)
a) bebriški = ki se tiče dežele Bebricije: gens V., fretum, regnum Val. Fl.; = bitinski: hospes Sid. (o bitinskem kralju Pruziji).
b) Bebrikov, bebriški: arena Stat. kjer se je Bebrik boril s Polukom, nemus Stat. kjer je Bebrik prežal na tujce, cruor Tert. ki jo je Bebrik prelil.