Franja

Agrippīna -ae, f (Agrippa) Agripina, rim. žensko ime. Poseb. znane so:

1. Tiberijeva žena, hči Marka Vipsanija Agripe in njegove prve žene Pomponije: Suet.

2. blaga hči istega M. Vipsanija Agr. in njegove tretje žene Julije, Germanikova žena in mati cesarja Kaligule: T., Suet.

3. njena izprijena hči, poročena prvič z Gnejem Domicijem Ahenobarbom, ki mu je rodila Lucija Domicija (poznejšega cesarja Nerona), drugič poročena s cesarjem Klavdijem, svojim stricem; l. 60 po Kr. usmrčena na povelje sina Nerona: T., Suet. Njen rojstni kraj v ubijski pokrajini (oppidum Ubiorum) je postal l. 50 po Kr. rim. naselbina Colōnia Agrippinēnsis: T. ali samo Agrippina: Aur., Amm. Agripinska Kolonija, Agripina (Kolonija, nem. Köln ob Renu). Preb. tega mesta Agrippīnēnsēs -ium, m Agripinci: T.

agua ženski spol voda; dež; figurativno solze; figurativno nekoristna stvar; figurativno sreča

agua acídula, agua agria slatina, kisla voda
agua amarga grenčica
agua bendita blagoslovljena voda
agua boricada borova voda
volverse agua de cerrajas (fig) spodleteti, po vodi iti (nade)
agua (de) Colonia kolonjska voda
agua común voda iz vodnjaka
agua corriente tekoča voda, vodovodna voda
agua cruda trda voda
agua delgada mehka voda
agua dulce sladka (pitna) voda
agua estancada zaježena ali mačvirna voda
agua de fuente studenčnica
agua fuerte jedka voda; jedkanica
agua gaseosa sodavica
agua de leche sirotka
agua de limón limonada
agua lluvia, agua llovediza, agua pluvial deževnica
agua de mar morska voda
agua mineral mineralna voda, slatina
agua muerta močvirna voda
agua nieve snežnica
agua potable pitna voda
agua de río, agua fluvial rečna voda
agua rosada rožna voda
agua de Seltz sodavica
agua viva tekoča voda
como agua na pretek
agua arriba po vodi navzgor, proti vodi; fig nerad, nevoljen; težaven
más claro, agua (fam) jasno ko beli dan
el agua se alza dež ponehuje
bailar el agua delante de alg. vse napraviti, da bi komu ustregli, na vse načine se mu dobrikati
desear come el agua de mayo z velikim hrepenenjem želeti
echar agua en el mar vodo v Savo nositi, brez potrebe (koristi) se truditi
echar (botar) al agua (mor) sploviti ladjo v morje
estar con el agua hasta la boca v veliki nevarnosti biti
estar hecho un agua pošteno (o)znojiti se
estar como el pez en el agua dobro se počutiti (ko riba v vodi)
hacer agua vodo puščati (ladja); fam scati
hacer agua por u/c bahati se z
se le hace (un) agua la boca sline se mu pocede
hará agua deževalo bo
¡hombre al agua! nekdo je padel v morje (s krova ladje)!, na pomoč!
parece que no enturbia el agua videti je, kot da ne zna do pet šteti
parecerse como dos gotas de agua biti si podoben kot jajce jajcu
sin decir agua va nepričakovano, nenadoma
nadie puede decir de esta agua no beberé človek se ne sme nikdar zareči; zarečenega kruha se več pojé kot pečenega
aguas pl vodovje, vodé; mineralna voda; urin; vodni razor (za ladjo); močenje, napajanje; sijaj dragih kamnov
agua jurisdiccionales teritorialne vode
agua termales toplice
techo a dos agua dvojna streha
entre dos aguas neodločen
hacer aguas urinirati, scati
seguir las aguas de algn koga zasledovati

aguado vodén (vino)

aguado m pivec vode; Či žganje z vodo

ahurir [aürir] verbe transitif osupiti, presenetiti, zbegati, zmesti

ahurir un enfant de questions zmesti otroka z vprašanji

aide [ɛd] féminin pomoč, podpora; masculin, féminin pomočnik, -ica, pomožna moč, pomagač, asistent

aide masculin de camp pribočnik, adjutant
aide masculin de cuisine kuharski pomočnik
aide féminin immédiate takojšnja, prva pomoč
aide féminin soignante bolniška strežnica
avec l'aide de mon frère s pomočjo mojega brata
à l'aide de s pomočjo, s, z
couper quelque chose à l'aide des ciseaux razrezati kaj s škarjami
à l'aide! na pomoč!
j'ai besoin de votre aide potrebujem vašo pomoč
appeler à son aide (po)klicati na pomoč
demander, recevoir de l'aide prositi za, dobiti pomoč
prêter aide à quelqu'un da(ja)ti komu pomoč, pomagati komu
venir en aide à quelqu'un komu na pomoč priti

aider [ɛde] verbe transitif pomagati (quelqu'un komu), podpirati (de z); verbe intransitif prispevati (à k), olajšati

s'aider de quelque chose pomagati si s čim; uporabiti kaj
aider quelqu'un dans ses travaux pomagati komu pri delu
aider à la digestion pospeševati prebavo
ces mesures aideront au rétablissement de l'économie ti ukrepi bodo prispevali k ozdravljenju gospodarstva
la fatigue aidant; je ne pus dormir tudi zaradi utrujenosti nisem mogel spati
Dieu aidant z božjo pomočjo
s'aider du dictionnaire pomagati si s slovarjem, rabiti, uporabljati slovar
ils s'aident mutuellement pomagajo si med seboj

aimable [ɛmabl] adjectif ljubezniv, prijazen, vljuden

être aimable avec tout le monde biti z vsemi ljubezniv
c'est très aimable à vous! to je zelo ljubeznivo od vas!

āiō, st.lat. aiiō (iz *agio)

1. „da“ reči (govoriti), meniti, da, potrditi, pritrditi (pritrjevati) (naspr. negāre): Diogenes ait, Antipater negat Ci., nunc aiunt, quod tum negabant Ci., non curo, quid aiat ille aut neget Ci.

2. reči, praviti, veleti, trditi, zatrditi (zatrjevati): modo ait hoc, modo illud Ci., haec Carneades aiebat Ci.; kot reklo pogovornega jezika quid ais? kaj praviš? kaj praviš! kaj meniš? ali je mogoče? tako? čuj!: Kom., quid ais, Eruci? Ci. Večinoma z odvisnim govorom (ACI): aio te, Aeacida, Romanos vincere posse Enn. ap. Ci., fundum ex iure Quiritium meum esse aio Ci., crimen ais te metuisse Ci., quod multi per ambitionem fieri aiebant S.; pri neodvisnem govoru, posebno kot vrinek: non sum moechus, ais H., Ennio delector, ait quispiam, quod non discedit a communi more verborum Ci., inter haec senex: Huncine, aiebat,... videre potestis? L., tum, ait, lacrimare debueras Cu., ut ait Statius noster in Synephebis Ci. (tudi brez subj.: ut ait in Synephebis Ci. kakor se pravi), vicarius est, qui servo paret, ut mos vester ait H. kakor vi radi pravite; zlasti pri pregovorih: id quod aiunt, auribus teneo lupum Ter., o praeclarum custodem ovium, ut aiunt, lupum! Ci., agamus pingui, ut aiunt, Minervā Ci. Redko z dat.: hic erit locus, fratri ait, quem teneas L., filius huic Veneris „figat te meus arcus“ ait O.

Opomba: Āiō je v. def.; klas. so le oblike: āiō, ais, ait, āiunt, cj. pr.: āias, āiat, āiant, popolni ind. impf. act. āiēbam, āiēbas itd. (skrč. aības, aībat Acc. fr., Pl., Ter.); adj. pt. pr. āiēns -entis trdeč, trdilen (naspr. negans): Ap., M., credere negantibus et aientibus Ci., negantia contraria aientibus Ci. Drugih oblik, kakor inf. pr. aiere Aug., ind. pf. aistī Aug., aiērunt Tert., imp. ai Naev. fr., se je izogibati. Vprašalna oblika *aisne? praviš? meniš (misliš)? ali res? je mogoče? se krči v ain? sprva pred samoglasniki: ain heri nos advenisse? aio Pl., ain? audivisti? Pl., potem tudi pred soglasniki: ain tu? poterisne dicere? Ci.; okrepljeno ain vero? Ter., ain tandem? Ci.

air¹ [ɛə] samostalnik
zrak, atmosfera; vetrič, prepih; videz, vedenje, obnašanje; arija, napev, melodija

to be in the air biti v nejasnem položaju
to be (ali go) on the air govoriti, oddajati se po radiu
by air po zraku, z letalom
to beat the air zaman si prizadevati, prazno slamo mlatiti
air bed pnevmatična žimnica
castles in the air gradovi v oblakih
air cleaner zračni filter
air express ekspresna avionska pošiljka
Air Force zračno brodovje
to give o.s. airs šopiriti se
ameriško, sleng to give s.o. the air odpustiti koga
to go up in the air razburiti, razjeziti se, pobesneti
in the open air na prostem
to keep s.o. in the air pustiti koga v negotovosti
on the air po radiu
to put on airs šopiriti se
quite in the air čisto negotovo
to take the air iti na sprehod
the matter takes air zadeva prihaja na dan
to vanish (ali melt) into thin air izginiti kot kafra
to walk (ali tread) on air biti ves srečen; zibati se v sreči
air waybill avionski tovorni list

ajo moški spol česen; česnova juha (omaka); šminka, lepotilo; robat izraz

ajo de chalote šalotka
ajo morisco drobnjak
ajo porro, ajo puerro por, luk
fuerte como un ajo krepak, čvrst
andar en el ajo z umazanimi posli se ukvarjati
bueno anda el ajo ta je pa lepa!
oler a ajos biti povezan s težavami
tieso como un ajo (fig) tog, napihnjen

ajout [ažu] masculin dodatek, dostavek (besedila)

épreuves féminin pluriel surchargées d'ajouts z dostavki preobložene korekture

ajuste moški spol prilagoditev; dogovor, pogodba, poravnava

ajuste con los acreedores poravnava z upniki
más vale mal ajuste que buen pleito bolje slaba poravnava kot draga pravda

akademizem samostalnik
1. (v umetnosti) ▸ akadémizmus
V kiparstvu je prelom stoletja pomenil hkrati tudi prelom z akademizmom 19. stoletja. ▸ A szobrászatban a századforduló szakítást jelentett a 19. századi akadémizmussal is.

2. izraža negativen odnos (teoretične, neživljenjske rešitve) ▸ akadémizmus [elméleti jellegű, életidegen megoldás]
Avtor je pripadnik nove generacije ustvarjalcev, ki so stopili iz akademizma ter se obrnili h gledalcem in bralcem. ▸ A szerző ahhoz az új alkotónemzedékhez tartozik, amely az akadémizmusból kilépve a nézőkhöz és az olvasókhoz fordult.

akcent [ê] moški spol (-a …)

1. (naglas, poudarek) der Akzent (stavčni Satzakzent, besedni Wortakzent), die Betonung

2. (tuj naglas) der Akzent ((govoriti) z akcentom mit Akzent (sprechen))
brez akcenta akzentfrei (nemščina brez akcenta akzentfreies Deutsch)

3.
figurativno modni akcent (modni poudarek) der modische Akzent

akcént accent moški spol

govoriti z akcentom parler avec un accent; (jezikovno) accentuation ženski spol, accent moški spol (d'intensité), intonation ženski spol, insistance ženski spol

akcijski radij stalna zveza
(domet) ▸ hatótávolság, hatósugár
Ker imajo letala premajhen akcijski radij, da bi se lahko vrnila na letalonosilko, naj bi po bombardiranju pristala na kitajskih letališčih. ▸ Mivel a repülőgépeknek túl kicsi a hatótávolsága ahhoz, hogy visszatérhessenek a repülőgép-anyahajóra, a bombázás után kínai reptereken kellene landolniuk.
Edison je izdelal električni avto z akcijskim radijem do 100 milj, a zaradi (pre)dragega akumulatorja ni bil praktičen. ▸ Edison 100 mérföld hatósugarú elektromos autót épített, de a (túlságosan) drága akkumulátor miatt nem volt praktikus.

aklamacij|a ženski spol (-e …) der Beifall, der Applaus; (vzklik) der Beifallsruf
z aklamacijo per Akklamation

aklamacija samostalnik
1. (glasen pozdrav) ▸ éljenzés, akklamáció
2. pravo (sprejetje; izvolitev) ▸ közfelkiáltás, akklamáció

aklamácija acclamation; applause; acclaim; cheering, cheers

izvoliti z aklamácijo to elect by acclamation
zakon je bil sprejet z aklamácijo the law was carried by acclamation

aklamácija acclamation ženski spol , applaudissements moški spol množine

voliti z aklamacijo voter par acclamation