-
Ἀρτούχας, α, ὁ poveljnik pri Artakserksu.
-
ἀσφάλεια, ἡ, ion. -είη (ἀ-σφαλής) 1. kjer se trdno ali varno stoji, trdnost, zanesljivost, nezmotljivost, gotovost, resnica NT; ἀσφαλείᾳ τήνδ' ἀνόρθωσον πόλιν dvigni mesto, tako da bo trdno stalo. 2. varnost, varno spremstvo, prosti odhod δίδωμι, παρέχομαι, παρέχω. 3. pren. a) λόγου pravo postopanje pri dokazovanju, razvidnost dokaza; b) opreznost, previdnost (Plut. Per. 18).
-
Ἀταλάντη, ἡ 1. Artemidina družica, Mejlanijeva žena. 2. otok v Evripu pri Bojotiji. 3. mesto v Makedoniji.
-
ἀ-τελεύτητος 2 (τελευτάω) 1. ep. nedokončan, neizpolnjen. 2. poet. pri komer ni mogoče priti do konca, neizprosen.
-
ἀ-τῑ́μητος 2 1. ne češčen, ne spoštovan, preziran, zaničevan. 2. ne cenjen, δίκη pravda, pri kateri kazni ne določi sodnik, ampak že postava sama.
-
ἀτρεμέω ep. ion. ne trepečem, ne tresem se, sem miren, mirujem, ostanem miren, pomirim se pri čem ἐπί τινος.
-
αὐλός, ὁ [Et. prv. pom. votlina; slov. ulj = votlo drevo, panj; uljnjak, prv. pom. votlina v drevesu; ulica; lat. alvus, votlina itd., alveus; gršk. še αὐλών] 1. cev, tul; cev (pri osti, v katero je bilo nasajeno kopjišče), natikača; žleb, tok (zaponke, v katerega se je vtikala njena igla); αἵματος potok krvi. 2. piščal NT.
-
αὔρα, ion. αὔρη, ἡ (gl. ἀημι) pih, sapa, prepih, zrak, veter, vihar; svež jutranji zrak; ugoden veter (pri plovbi).
-
αὐτο-βοεί adv. (βοή) takoj pri prvem bojnem kriku, pri prvem napadu ali spopadu.
-
αὐτό-φωρος 2 (φωράω) pri tatvini ali kakem dejanju zasačen; ἐπ' αὐτοφώρῳ v/pri kakšnem dejanju (zasačen); komur je krivda dokazana; ἀμπλακήματα zločin, pri katerem se človek sam zasači ali ki ga kdo sam odkrije.
-
ἀφήγημα, ατος, τό, ἀπήγημα ion. ἀφήγησις, εως, ἡ, ἀπήγησις ion. pripovedovanje, (pri)povest.
-
Ἀχίλλειον, τό, ion. -ήιον 1. jonsko mesto pri Prijeni. 2. kraj pri Sigeju z Ah. grobom.
-
βαλαν-άγρα, ἡ ključ, kavelj, kljuka. S tem orodjem so dvigali železni klin (βάλανος), ki se je vtikal pri vratih v zapah, da se ta ni mogel odpehniti.
-
βάλανος, ἡ [Et. pod. gwelē, slov. žel-od, lat. glans, ndis] 1. želod, žir, datelj, (ἀπὸ τοῦ φοίνικος), oreh. 2. železen klin, s katerim se je pritrdil zapah pri vratih, da se ni mogel odpehniti.
-
βασκαίνω [Et. izraz pri čaranju, vzet iz trakijsk. ali ilirsk.] 1. opravljam, obrekujem, obiram, grdim, sramotim τινά, zavidam komu kaj τινί, ἐπί τινος. 2. o-, začaram, premotim koga NT.
-
βιόω (βίος) [praes. nav. ζῆν; fut. βιώσομαι, aor. ἐβίων. inf. βιῶναι, pf. act. βεβίωκα; pass. βεβίωταί μοι = vixi; adi. verb. βιωτέον] 1. act. živim βίον. 2. med. a) ion. životarim, živim od česa, preživljam se; b) ep. trans. oživljam, ohranim pri življenju, rešim komu življenje τινά.
-
Βίστονες, ων, οἱ trakijsko pleme; ἡ Βιστονίς λίμνη zaliv pri Abderi.
-
βουλεύω (βουλή) [fut. βουλεύσω itd.; med. βουλεύσομαι tudi s pas. pom.] 1. act. sem svetovavec (aor. postanem svetovavec), svetujem, preudarjam, izmišljujem, sklepam, nameravam, snujem κακόν τινι; βουλεύων περί σε φαίνομαι pokaže se moje mišljenje nasproti tebi; βουλάς posvetujem se, βουλήν svetujem; ἐς μίαν sklenem soglasno, τὰ βεβουλευμένα sklepi, načrti; εὖ βεβούλευται dobro je sklenjeno. 2. med. a) posvetujem se, preudarjam (pri sebi), izmišljujem si; aor. ukrenem kaj; b) skrbim, brigam se za, sklepam.
-
Βουφράς, άδος, ἡ kraj pri Pilu v Meseniji.
-
βοώτης, ου, ὁ (βοῦς) ozvezdje pri "velikem medvedu" (arktur), čuvar pred velikim medvedom.