Franja

naučíti enseigner, apprendre quelque chose à quelqu'un, instruire quelqu'un dans (ali sur, de) quelque chose

naučiti se apprendre
naučiti koga brati (pisati) apprendre à lire (écrire) à quelqu'un
naučiti se kaj od koga apprendre quelque chose de quelqu'un en le regardant (ali voyant) faire
naučiti se na pamet apprendre par cœur
česar se je Janezek naučil, Janez zna ali kar se Janez nauči, to Janez zna on garde dans la vieillesse les habitudes de jeunesse

Naupactus (Naupactos) -ī, f (Ναύπακτος) Navpákt, pomembno utrjeno mesto s pristaniščem v ozolski Lokridi ob Korintskem zalivu, dolgo časa last Ajtolcev (novogr. Epaktos, it. Lepanto): Ci., C., L., Mel., Plin. (pri katerem v nekaterih izdajah najdemo Naupactos). Od tod adj. Naupactōus 3 navpáktski, iz Navpákta: Achelous O.

Nauplius¹ -iī, m (Ναύπλιος) Návplij, kralj na Evboji, Palamedov oče, ki je z varljivim ognjem zvabil iz Troje se vračajoče Grke na evbojske kleči, ob katerih so se jim razbile ladje; tako je maščeval svojega sina, ki so mu ga ubili: Pr., Hyg., Suet. Od tod patron. Naupliadēs -ae, m (Ναυπλιάδης) Navpliád = Navplijev sin Palamed: O.

Naustathmos (Naustathmus) -ī, m (Ναύσταϑμος) Navstátmos

1. pristanišče pri Fokaji (Phocaea) v Joniji: L.

2. pristan v Kirenajki, severovzhodno od Kirene na vzhodni obali istoimen(sk)ega rta: Mel.

3. pristaniško mesto na Siciliji med Sirakuzami in reko Helor: Plin.

Nautius 3 (prim. Nautēs) Návtij(ev), star rim. patricijski rod, od katerega so najbolj znani:

1. Sp. Nautius Rutilus Spurij Navtij Rutil, eden izmed patricijev, ki jih je l. 493 senat poslal k ljudstvu, ki se je izselilo na Sveto goro, konz. l. 488: L.

2. C. Nautius Rutilus Gaj Navtij Rutil, konzul l. 475, l. 458 drugič konzul, vojskovodja zoper Ekve, zmagovalec nad Sabinci pri Eretu: L.

3. Sp. Nautius Spurij Navtij, vojaški tribun pod konzulom Papirijem Kurzorjem; l. 293 se je proslavil v boju s Samniti: L.

navadni prehlad stalna zveza
(bolezen) ▸ közönséges megfázás, nátha
Pogosto gripo težko ločimo od navadnega prehlada ali kakšne druge virusne okužbe. ▸ Az influenzát gyakran nehéz megkülönböztetni a náthától vagy más vírusfertőzésektől.
Sopomenke: prehlad

nāvālis -e (nāvis) ladjin, ladijski; morski, pomorski, na (po) morju, obmorski, primorski: materia L., forma O., corona V. ali honor O. ladijski venec (ki prikazuje ladijske kljune; podeljevali so ga zmagovalcem v pomorskih vojnah), maritimus et navalis hostis Ci. sovražnik, ki pride po morju in na ladjah, castra navalia C. (= castra nautica) obmorski tabor = utrjen tabor na morskem obrežju, ki je imel nalogo varovati ladje in ščititi vojaške enote, ki so se izkrcavale na kopno, pogosto povezan z ladjami, potegnjenimi na suho, stagnum T. bazen za (zabavno) ladijsko bitko (prim. naumachia), scriba Fest. ladijski pisar, pons Amm. ladijski most, bellum Ci., Fl., pedestres navalesque pugnae Ci. bitke na kopnem in na morju, proelium n. (naspr. proelium terrestre) N., pugna L., certamen L., V., victoria L. epit., triumphus L. za zmago na morju, res navalis L. pomorske priprave, ladjevje, navales pedestresque copiae L. pomorske in kopenske čete, socius navalis, večinoma v pl. socii navales mornar(ji), pomorščak(i): Sex. Digitius socius navalis L., classem sociis navalibus instructam habebat, inopem milite L., cum Tarraconem navibus venisset expositisque ibi copiis … socios quoque navales multitudinis augendae causā armasset L.; pa tudi pomorski vojak(i), pomorska vojska, vojna mornarica: Amm., non remigem, non socios navales ad classem frequentīs habiturum L. (prim. L. 26, 48: stare hinc legionarios milites, hinc classicos, ki jih v istem poglavju imenuje socii navales); duoviri navales L. pomorska poverjenika (ki sta skrbela za opremljanje ladij), praetor n. Vell. pomorski poveljnik (admiral), fuga, artes Plin.; pesn.: navalis Phoebus Pr., pomorski Fojb (ker je Oktavijanu naklonil zmago v pomorski bitki pri Akciju); pesn. šalj.: pedes navales Pl. = veslači. — Od tod subst. nāvāle -is, n pristan(išče), ladjišče: Lucan., aptum navale carinae O., siccum navale tenere O.; tudi v pl.: diripientque rates alii navalibus V.; pl. nāvālia -ium, n

1. ladjarna, ladjedelnica, ládjenica, dok: muri, navalia, portus Ci., ex navalibus unam (sc. navem) deducit C., navalibus educta pinus O., navalium incendio Fl.

2. occ. kot nom. propr. Nāvālia ali nāvālia -ium, n rimske ladjedelnice (ladjenice) na levem bregu Tibere na Marsovem polju (campus Martius) nad Avrelijevim mostom (pons Aurelius): L., Quinctius trans Tiberim, contra eum ipsum locum, ubi nunc Navalia sunt, quattuor iugerum colebat agrum L., naves Antiatium partim in navalia Romae subductae L.

3. ladjedelsko tvorivo, ladjedelski material, ladijska oprema, ladijsko vrvje: L., ipsi numerumque modumque carinis praecipiant; nos aera, manus, navalia demus V., pix liquida in Europa e taeda coquitur, navalibus muniendis Plin.

Opomba: Heterocl. gen. pl. nāvāliōrum: Vitr.

navdíh inspiration

nenaden navdíh a sudden inspiration
dobiti navdíh od to draw one's inspiration from

navdušenj|e srednji spol (-a …) die Begeisterung; hipno, minljivo: das Strohfeuer
brez navdušenja ohne Begeisterung
iz navdušenja aus Begeisterung
od navdušenja vor Begeisterung
vihar navdušenja der Begeisterungssturm
z navdušenjem mit Begeisterung

nāviculārius 3 (nāvicula)

1. zadevajoč plovbo s prevoznimi ladj(ic)ami, plovben; od tod subst.
a) nāviculāria -ae, f (sc. res) oddajanje ladj(ic)e v najem za prevažanje ljudi in blaga, prevozna plovba, potniško ali transportno ladjarstvo, pomorski potniški ali transportni promet, pomorsko prevozništvo: naviculariam facere Ci. ukvarjati se s pomorskim prevozništvom.
b) nāviculārius -iī, m lastnik najemnih ladjic (ladij) za prevažanje ljudi in blaga, najemni brodnik, ladijski prevoznik, ladjar: cum dixisset Vitulus, ecce tibi caldis pedibus quidam navicularius semustilatus inrumpit se in curiam Varr., mercatoribus et naviculariis inimicus Ci., mercatoribus aut naviculariis nostris incuriosius tractatis Ci., ut aratores, ut mercatores, ut navicularii Ci., vim … plerumque in mercatores navicularios audebant T., navicularii Niliaci Aurelius. ap. Vop., in naviculariorum negotio Amm.

2. ladijski, ladjarski, brodniški: onus, functio pozni Icti.

nāvigō -āre -āvī -ātum (iz *nāv-agos: nāvis in agere; prim. gr. ναυαγός, jon. ναυηγός ladjevodja, kapitan)

I. intr.

1.
a) (o osebah) voziti se na ladji (z ladjo), ladjati, pluti, jadrati: Cels., Sen. rh., Sen. ph., Mel., Q., Icti., Lact. idr., n. caute, non temere, periculose Ci., decem navibus Ci., plenissimis velis (z razpetimi jadri, pren.) Ci., in alto, in fero mari, incerto cursu, hieme maximā Ci., in Asiam navigare Ci., nactus idoneum tempus ad navigandum C., qui in navigando se, quam navim, mavult incolumem Corn., naviget Anticyram H.; preg.: in portu navigo Ter. na varnem sem; pass. impers.: iis ventis istinc navigatur Ci., in provincia … navigandum fuisse Ci., ratibus adhuc navigatur Q.
b) (o ladjah) (od)pluti: Dig., decrevimus, ut classis in Italiam navigaret Ci., in portu Syracusano piraticus myoparo navigavit Ci., mediis tua pinus in undis navigat Q., naviget hinc aliā iam mihi linter aquā (pren.) O.
c) (o blagu) voziti se = biti prevažan (po morju, po rekah): ipsae merces periculo creditoris navigent Dig.

2. occ.
a) spustiti (spuščati) se v (na) morje, odpraviti (odpravljati) se z ladjevjem, odpluti, odriniti, odjadrati: eo tempore praetores navigare consuerant Ci., idonea ad navigandum tempestas C.
b) ladjariti, ukvarjati se s pomorsko trgovino: Vop. (Probus 23, 3).

3. metaf.
a) (o vojni na morju): celeriter Pompeio duce tanti belli impetus navigavit Ci. hitro je tako močno ladjevje odrinilo na morje v spopad, Regulo duce iam in Africam navigabat bellum Fl. vojna na morju se je pod Regulovim poveljstvom že pomikala proti Afriki.
b) plavati: „iam certe navigat,“ inquam, „lentaque dimotis bracchia iactat aquis“ O. —

II. trans.

1. pluti, jadrati, voziti se čez kaj, prepluti kaj, prejadrati kaj, ládjati: terram Ci., Tyrrhenum aequor V., aequor Ionium O., Atlanticum mare Sen. ph., Oceanum Sen. rh., Oceanum septemtrionalem Suet.; v pass.: totus hodie navigatur Occidens Plin., urbs pensilis subterque navigata Plin. viseče mesto, pod katerim je mogoče pluti, Nilus non statim navigari facilis Mel., non navigata maria transgressus est Mel. še ne prepluta, lacūs Romanis classibus navigati T.

2. s plovbo si pridobi(va)ti, priskrbeti (priskrbovati) si, oskrbeti (oskrbovati) se s čim: quidquid homines arant, navigant, aedificant, virtuti omnia parent S. kar koli si človek pridobi z oranjem, plovbo, gradnjo, je odvisno od njegove vrlosti.

nāvō -āre -āvī -ātum (nāvus) marljivo (vneto, prizadevno, iskreno) kaj opravljati, vršiti, delati, za kaj skrbeti, ukvarjati se, pečati se s čim, kazati, izkazovati, izražati kaj: Q. Ci., Val. Fl., aliquod opus efficere et navare Ci. ep., n. rem publicam Ci. iskreno služiti državi, vneto se gnati (se poganjati, se truditi) za državno blaginjo, prizadevati si za splošno korist, benevolentiam suam in aliquem Ci. ep. komu nakloniti (naklanjati) svojo dobrohotnost, Vespasiano bellum T. Vespazijanu pomagati z vojno, z vojno delati v Vespazijanovo korist, flagitium T. z zločinom pomagati, suavitatis multa, quae apparent navata esse, non fortuita Gell. mnogi očitno nalašč poiskani, ne naključni primeri ljubkih zvočnih učinkov; najpogosteje v zvezi operam navare delo na vso moč opravljati, vneto (prizadevno) delati, prizadevati si, truditi se (za kaj): C., navent aliam operam Ci. naj pomagajo (naj se izkažejo) na drug način, fortiter in acie operam n. L. biti junaški sobojevnik, aut observandis auguriis aut extis consulendis operam n. Min., bonam operam adversus Sabinos navaverat Aur. pogumno je bil pomagal zoper Sabince, navabatur opera diligens in palatio Amm., diligens opera navabatur exstingui Silvanum ut fortissimum perduellem Amm, navabatur opera diligens nequi Romanam rem eversurus relinqueretur Amm.; z dodanim obj. osebe v dat. operam navare alicui komu iskreno služiti, skrbno pomagati mu: Ci., alicui operam suam studiumque n. Ci. skrbno in prizadevno služiti (pomagati) komu, alicui operam n. ad reconciliandam pacem L. — Od tod adv. pt. pr. nāvanter vneto (prizadevno) in naporno: Cass.

nāvus, stlat. gnāvus 3 marljiv, delaven, prizadeven, neutruden, podjeten, vnet, živahen, okreten: navus repertus homo Enn., gnavus filius Ci., homo gnavus et industrius Ci., magni et gnavi oratores Ci., navus in malitia (v zlobi) L., oderunt hilarem tristes … agilem gravumque remissi H., virum … gnavum, agilem, providum Vell.; v komp.: hostium naviores Iul. Val., in inquirendis gnaviores quam in componendis Amm.; metaf. o stvareh in abstr.: opera gnava Vell., navus timor, nava rudimenta Sil. Od tod adv.

1. nāvē: Plautus in Frivolaria: „Nave agere oportet, quod agas, non ductarier“ Pl. ap. Fest., cuncta a Bestia, Albino Metelloque imperata nave fecerant S.

2. nāviter (gnāviter)
a) marljivo, delavno, prizadevno, podjetno, vneto, neutrudno, okretno, živahno: Ap. idr., bene naviter ire Sis. fr., nec cessatum ab armis est neque naviter pugnatum L., quod volebant … n. expediebant L., consilium gnaviter agendi morari H., versari satis naviter in provincia Gell.
b) hotoma, hote, namenoma, nalašč, dočista, docela, čisto, povsem, popolnoma: bene et naviter oportet esse impudentem Ci. ep., nec plenum naviter extat Lucr.

navzdol nach unten, abwärts; hinunter, sem: herunter; hinab, herab
z glavo navzdol pasti: kopfüber, kopfunter
od zgoraj navzdol von oben nach unten
-ab, -abwärts (po hribu bergab, bergabwärts, ob potoku bachab, bachabwärts, po dolini talab, talabwärts, po reki [flußabwärts] flussabwärts, stromab, stromabwärts); hinunter-, hinab-, herunter-, nieder- (iti hinuntergehen, priti herunterkommen, pasti hinunterfallen, herunterfallen, pogledati hinunterblicken, herunterblicken, niederblicken, niedersehen, potisniti herunterschieben, hinunterschieben, niederdrücken, hinunterdrücken, herunterdrücken, vleči niederziehen, hinunterziehen, herunterziehen …)

navzdòl adv. giù, in giù, all'ingiù;
iti s kom, s čim navzdol rovinarsi, andare decadendo, andare in rovina, di male in peggio
s fantom gre navzdol il ragazzo si va rovinando
navzdol biti oblasten essere prepotente, autoritario coi subordinati
zaokrožiti račun navzdol arrotondare il computo, il conto all'ingiù
prišli so vsi od ravnatelja navzdol vennero tutti, dal preside in giù

navzgor [ò] hinauf, herauf; empor, nach oben; (navkreber) aufwärts; (kvišku) empor, in die Höhe; -auf, -an, -aufwärts (po hribu bergauf, bergan, po reki [flußaufwärts] flussaufwärts, stromauf, stromaufwärts, po dolini talaufwärts); auf-, hinauf-, herauf-, hoch-, empor- (gledati hinaufschauen, heraufschauen, hochblicken, emporblicken, počesati aufkämmen, hochkämmen, pogledati aufblicken, hochsehen, hinaufsehen, heraufsehen, emporschauen, aufsehen, hochblicken, potisniti hinaufschieben, hochschieben, hochdrücken, privezati hochbinden, priti hochkommen, emporkommen, hinaufkommen, heraufkommen, zavihati aufbiegen, zavihteti hochschwingen, zdrsniti hochrutschen …)
pot navzgor der Aufweg
met navzgor šport der Hochwurf
udarec od spodaj navzgor der Aufwärtshaken

navzgòr adv. su, all'insù, in su; sopra; in alto:
iti po stopnicah navzgor in navzdol andare su e giù per le scale
vstopnice so od tisoč tolarjev navzgor i biglietti costano dai mille talleri in su
iti po reki navzgor risalire il fiume

Naxos ali Naxus -ī, acc. -on, f (Νάξος) Náksos

1. največji izmed kikladskih otokov v Egejskem morju, sloveč po izvrstnem vinu, krasnih kamnolomih marmorja, Bakhovem bogočastju in mitu o Ariadni, ki jo je tam zapustil Tezej (zdaj Naxia ali Axia): Pr., Mel., Plin., bacchatamque iugis Naxum viridemque Donusam … legimus V. Od tod adj. Naxius 3 (Νάξιος) náksoški, náksijski, z Náksosa: turba Pr., ardor (= corona Ariadnes (ozvezdje)) Col. poet., iuncus Plin., Naxia cos Plin. ali subst. Naxium -iī, n náksoški brusnik (brusni kamen, brus), náksoška osla (Ναξία ἀκόνη), brusni kamen, ki so ga pridobivali na Naksosu in Cipru: Plin. Subst. Naxica -ōrum, n spis (delo) o Náksosu: Hyg.

2. mesto na vzhodni obali Sicilije, pozneje Tauromenium: Plin.

Nāzara -ae, f: Iuvenc. in (nav.) Nazareth, f, indecl.: Vulg. (Ναζαρέϑ, Ναζαρέτ, Ναζαρά) Názara, Názaret, mesto v Palestini (zdaj Nassara, Nassere ali Nasirah) Od tod

1. adj. Nāzarēnus 3
a) názarski, nazarénski, nazaréški, iz Názare, iz Názareta; subst. Nāzarēnus -ī, m Nazarénec, Nazaréjec, Nazaréčan (= Christus): Prud., Vulg.
b) apel. = krščanski: disciplina Prud. Nāzareus 3 = Nazarenus 3: viri Prud. = kristjani. Nāzarus 3 názarski, nazarénski, v Názari, nazaréški, v Názaretu: plebes Iuvenc.

2. subst. Nāzaraeus -ī, m Nazarénec, Nazaréjec, Nazaréčan, preb. Nazare(ta): Vulg.

nē¹, napačno nae, zatrjevalna part. (= gr. νή, ναί od tod obl. nae) iz zaimenskega debla *no-, *ne-, (gl. enim, nam); prim. lat. ēn, sl. medmet na, hr. nȃ) v vzorni prozi vselej na začetku stavka in le pred osebnimi in kazalnimi zaimki, najpogosteje v glavnih stavkih v povezavi s predhodnim ali sledečim, le naznačenim ali določeno izrečenim pogojnim stavkom = da, res, zares, resnično, vsekakor, seveda, kajpada, pač, prav, ravno: ne ego homo infelix fui, qui non alas intervelli Pl., ne ego fortunatus homo sum Ter., ne illi vehementer errant, si illam meam pristinam lenitatem perpetuam sperant futuram Ci., si enim sapiens aliquis miser esse possit, ne ego istam gloriosam … virtutem non magno aestimandam putem Ci., ne illi falsi sunt, qui divorsissumas res pariter exspectant S., ne tu perditas res Campanorum narras, ubi summus honos ad filium meum perveniet L., ne tu, cum hoc legeris, non partes libelli, sed totum libellum improbabis Plin. iun.; pogosto v zvezi z zatrjevalnimi hercle, edepol, (m)ecastor, medius fidius idr. = da, zares, da, bogme, da, pri moji duši, da, zagotovo, (za) prmej, prmejduš, prmejkokoš: ne tu hercle cum magno malo (sc. tuo) mi obviam occessisti Pl., ne istuc mecastor iam patrem arcessam meum Pl., ne illam ecastor fenerato mi abstulisti Pl., ne ille medius fidius vir sapiens laetus ex his tenebris in lucem illam excesserit Ci., medius fidius ne tu emisti ludum praeclarum Ci. ep.; za zaimkom v odgovoru na vprašanje začudenja: Egone? Tunē (Tu nē) Pl. Jaz? Da, ti.