Franja

once¹ [wans] prislov
enkrat, nekoč, svojčas

once and again, once or twice od časa do časa, ponovno
once again, once more še enkrat
once a day enkrat na dan
once (and) for all enkrat za vselej
pogovorno once in a blue moon zelo redko
once bit twice shy kdor se enkrat opeče, ne bo več poskušal; izkušnja te nauči previdnosti
not once niti enkrat, nikoli
once (upon a time) nekoč
once in a while (ali way) tu in tam, včasih, redko
once and away enkrat za vselej; včasih
all at once nenadoma, istočasno
at once takoj
more than once večkrat

oncia f (pl. -ce)

1. unča

2. pren. trohica, mrvica:
non avere un'oncia di giudizio ne imeti niti trohice pameti

3. pren. ped:
non cedere di un'oncia ne odstopiti niti za ped

on-dit [ɔ̃di] masculin, invariable govorica

se méfier des on-dit čuvati se govoric, ne zaupati govoricam

one¹ [wʌn] pridevnik
eden, ena; edin, neki, enak, isti

one day nekega dne (v prihodnosti ali preteklosti)
one or two eden ali dva, par
all one vseeno
it is all one to me vseeno mi je
one another drug drugega
one after another drug za drugim
one with another povprečno
like one o'clock na vso moč
one and the same eden in isti
ten to one zelo verjetno
one at a time posamič, ločeno
with one voice soglasno
one man in ten vsak deseti (človek)
all were of one mind vsi so bili istega mnenja
no one man could do it sam tega ne bi zmogel nihče
his one thought njegova edina misel
the one way to do it edini način, kako to storiti
to become one združiti se
to be one too many for s.o. biti malo pretežko za koga
to be made one poročiti se, biti združen v zakonu
to make one pridružiti se komu
to make one of pripadati komu (čemu), biti del koga (česa)

ône elles

one same elles seules, elles-mêmes
to so one ce sont elles
one me niso videle elles ne m'ont pas vu

onēsto

A) agg.

1. pošten, vrl

2. čist, kreposten, čednosten

3. spodoben, primeren

B) m (f -ta)

1. poštenjak, poštenjakinja

2. pravično, pošteno
PREGOVORI: chi non si accontenta dell'onesto perde il manico e il cesto preg. kdor preveč zajame, nič ne objame; kdor ni z malim zadovoljen, velikega vreden ni

óni (-a -o) pron.; adj.

1. quello, quella:
tega človeka poznam osebno, tistega po videzu, onega pa sploh ne quest'uomo lo conosco di persona, codesto di vista, quello non lo conosco affatto

2. (izraža odmaknjenost v preteklosti) altro:
oni dan je prišel stric iz Amerike l'altro giorno è arrivato lo zio dall'America

3. (v samost. rabi) quello lì, quella lì; il coso:
ves večer je silil vame oni, kako mu je že ime tutta la sera m'ha importunato il coso, com'è che si chiama

4. pren. ta ali oni, ona (izraža poljubnost) questo (-a) o quello (-a):
pojav nastopa v tej ali oni obliki il fenomeno si manifesta in questa o quella forma

5. (tisti, tista, tisto) quello, quella:
v onih časih se je živelo bolj zdravo a quei tempi si viveva in modo più sano
oni svet l'altro mondo, l'aldilà
evf. spraviti koga na oni svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.

onion¹ [ʌ́njən] samostalnik
botanika čebula
aeronavtika svetlobna raketa
sleng Bermudčan
sleng glava, buča

sleng off one's onion ne čisto pri pameti
to use an onion handkerchief delati se žalostnega
pogovorno to know one's onion spoznati se na svoj posel

oniromancien, ne [-mɑ̃sjɛ̃, ɛn] masculin, féminin vedeževalec, -lka, razlagalec, -lka sanj

only² [óunli] prislov
samo, edino

not only ... but (also) ne samo..., temveč tudi
if only ko bi le, samo da
only not skoraj
only just pravkar
only yesterday šele včeraj, še včeraj

onore m

1. čast; dobro ime; pren. devištvo, čistost:
difendere il proprio onore braniti svojo čast
giurare sul proprio onore priseči na svojo čast
ledere l'onore di qcn. prizadeti čast nekoga
debito d'onore častni dolg
questione d'onore vprašanje časti
l'onore di una fanciulla devištvo, čistost deklice
ne va del mio, del nostro onore gre za mojo, za našo čast
parola d'onore častna beseda

2. slava, ponos; čislanje:
avere, tenere qcn. in grande onore koga visoko ceniti, čislati

3. čast, počastitev; svečanost:
rendere onore alla memoria dei caduti počastiti spomin padlih
onori funebri pogrebne svečanosti
guardia d'onore častna straža
posto d'onore častno mesto
socio d'onore častni član
ad onore del vero pren. resnici na ljubo

4. relig. čaščenje

5. naslov, dostojanstvo; (visoka) funkcija:
onori accademici akademski naslovi
l' onore della porpora kardinalski naslov, kardinalsko dostojanstvo
l' onore della corona kraljevo, cesarsko dostojanstvo
gli onori sono oneri preg. časti obvezujejo; noblesse oblige

6.
fare onore a qcn. biti komu v čast
farsi onore in qcs. izkazati se v čem
non gli fa onore to mu ni v čast
fare onore agli ospiti prijazno sprejeti goste
fare onore al pranzo uživati v kosilu

7. igre honer (npr. pri bridgeu)

opazi|ti (-m) opažati merken, bemerken; na kom: (jemandem etwas) anmerken; (registrirati) Kenntnis nehmen von, beachten, Notiz nehmen von, (etwas) zur Kenntnis nehmen; (zapaziti) beobachten
ne opaziti česa (etwas) übersehen
ne da bi bil opazil unvermerkt

opazíti apercevoir, entrevoir, remarquer, s'apercevoir de, observer, noter ; (na kratko) entr'apercevoir

opaziti koga v množici remarquer quelqu'un dans une foule
opaziti prisotnost, odsotnost nekoga remarquer (ali noter) la présence, l'absence de quelqu'un
opaziti spremembo remarquer (ali s'apercevoir d', noter, observer) un changement
opazil ga je v avtobusu il l'a aperçu dans le bus
tega nisem opazil je ne m'en suis pas aperçu
to sem opazil je l'ai noté (ali remarqué)
s prostim očesom opaziti (a)percevoir (ali reconnaître) à l'œil nu

opazováti to observe, to watch, to eye; to contemplate; to keep watching (ali perceiving)

opazováti koga to keep an eye on someone
ali nas ne opazujejo? aren't we being watched?

opaža|ti (-m) opaziti (immer wieder) bemerken, wahrnehmen; (ne prezreti) beachten
često opažamo, da … es ist eine häufige Wahrnehmung, [daß] dass …

opažen¹ (-a, -o) bemerkt, beachtet
ne biti opažen unbeachtet bleiben

open³ [óupən]

1. prehodni glagol
odpreti (tudi ekonomija npr. račun)
začeti, odpreti (tržišče, pogajanja itd.); razkriti (čustva, misli)
pravno pustiti odprto
navtika zagledati (skrit objekt)

2. neprehodni glagol
odpreti se
figurativno razkriti se (to komu)
odpirati se v, na; gledati kam, voditi kam (vrata, okno)
navtika prikazati se (kopno)

to open the ball začeti prepir, biti spredaj
to open bowels izprazniti čreva
to open the door to dati možnost za kaj
to open one's eyes začudeno pogledati
to open the eyes of s.o. odpreti komu oči
vojska to open fire začeti streljati
to open ground zaorati
to open one's heart to odpreti srce, odkriti svoja čustva
to open into (onto) odpirati se v (na)
not to open lips ne odpreti ust
to open one's mouth odpreti usta
to open o.s. to s.o. zaupati (razodeti) se komu

opera -ae, f (opus)

1. delo, trud, prizadevanje, težnja, delavnost: linguā factiosi, inertes operā Pl., mercennariorum operae, non artes emuntur Ci., nusquam nec opera sine emolumento nec emolumentum sine impensā operā L., res multae operae C. zelo težavna, naporna, operam fortium virorum edere L. izkaz(ov)ati se za hrabre može, homines in operas mittere Ci., operam perdere ali ludere Kom. (gl. ta glag.) ljudem da(ja)ti delo in zaslužek, permultum operae consumere Cu. veliko si prizadevati, koga stati veliko truda, (omnem) operam in aliquā re consumere (ponere, locare) Ci. ali operam insumere L., satis operae insumere in aliquā re T. (Dial.) ali operam conferre in rem Ci. (na vso moč) truditi se, prizadevati si za kaj, napenjati se s čim, pri čem; lahko tudi operam sumere z zahtevnim stavkom: Ci. ali z inf.: Pl. ali z ad in gerundijem: Pl.; poseb. pa operam dare alicui rei truditi se, prizadevati si, pečati (ukvarjati, baviti) se s čim, gojiti kaj, svoje delo (svoje moči) posvetiti (posvečevati) čemu: Q., Hier., palaestrae L., N., rei familiari N., amori Ter., valetudini Ci. paziti na svoje zdravje, sermoni Ci. razgovor začeti, liberis Ci. otroke roditi, rei quaerendae Pl., legibus condendis L., fidibus tractandis Val. Max.; z zahtevnim stavkom = truditi se za kaj, delati kaj, pri čem, gledati, da (da ne): Pl., Ter., L., C., Ci. idr.; tudi s samim cj.: Varr., Plancus ap. Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: dare operam, qui istum amorem ex animo amoveas Ter.; z inf.: Lucr., Aug. idr., scire Ter.; enakega pomena kot operam dare so tudi rekla operam addere (navāre, insumere, tribuere) alicui rei (gl. te glag.); od tod datā operā Caelius in Ci. ep. ali deditā operā Ci., operā consultā Gell. nalašč, namenoma, hôtoma, hoté, s premislekom, premišljeno, opera est mihi Pl. trudim se, prizadevam si, ipse purpurum, amici operas (sc. dabant) Ci. so dodajali svoje delo, so ga obdelovali, est operae pretium (z inf.) Enn. fr., Ci. idr. vredno je truda (dela), vredno je, da, non operae est (z inf.) L. ni vredno truda (dela), trud (delo) se ne izplača, ni vredno, da, operae pretium facere L. storiti kaj, kar je truda (dela) vredno, kar se komu izplača, pridobiti si uslugo, operae pretium habere L. imeti plačilo za svoj trud, trud (delo) se komu izplačati; meā (tuā, suā, alicuius) operā Ter., Ci., L., N. na moje (tvoje, ...) prizadevanje, po mojem (tvojem, ...) trudu, z mojo (tvojo, ...) pomočjo, po meni (tebi, ...), pa tudi: po moji (tvoji, ...) krivdi; unā operā Pl. ali eādem operā L. z enim (istim) delom, obenem.

2. occ.
a) prizadevanje, skrb za druge = služba, službovanje, usluga, pomoč: esse in operis societatis Ci. v službi biti pri družbi, opravljati posle za družbo, poslovati, operas dare pro magistro Ci. biti za podravnatelja, operam alicui dicare Pl., Ter. narediti uslugo komu, operas reddas Musis Ci. povrni Muzam usluge, povrni Muzam za vse, s čimer so ti ustregle, suo sumptu operae rei publicae praebere L. služiti državi, delati za državo, eorum operae pretium facere L. dostojno ceniti (spoštovati, upoštevati) njihovo službovanje (zasluge), nulli defuit eius opera N., denegare operam rei publicae L., o. forensis N., imperatoris opera desideratur N. pogreša se poveljnikova podpora, operam praestare in re militari C. vojno (vojaško) službo opravljati, exigere (zahtevati, lastiti si) operam alicuius ali ab aliquo Ci., Vell., alicuius operā uti bonā (singulari) in aliquā re C., Vell. dobre (posebne) podpore biti deležen od koga v (pri) čem, illorum operā consilioque uti Ci. biti deležen njihove podpore v besedah in dejanju, operam suam polliceri S., Vell.; poseb. operam dare alicui (rei) α) na uslugo biti, pomoči (pomagati), ustreči (ustrezati), narediti (delati) uslugo komu, del(ov)ati komu v prid: amico Kom., fideliter suo veteri domino Pl., imperatori operam date C., alicui operam dare egregiam Ci. izvrstno služiti komu. β) (u)streči komu s poslušanjem, gledanjem = pazljivo prisluhniti (poslušati) ali (po)gledati koga (kaj), da(ja)ti se komu poučiti (poučevati): alicui Pl. ali sermoni alicuius Ci., dicendi magistro Suet., dies multos … ludis adsiduas dederunt operas Lucr., benigne operam detis ad nostrum gregem Pl., dabant assidue phonasco operam Suet. γ) (o sodniku in pomoči pred sodiščem) kako stvar vzeti (jemati) v svoje roke, preisk(ov)ati, poravna(va)ti, nakloniti (naklanjati) komu pomoč, biti komu v pomoč, pomoči (pomagati) pred sodiščem: Ter., iudicem operam dare sibi constituisse eo die Ci. ep., in foro operam amicis da Pl. δ) streči čemu (komu) s svojo navzočnostjo = služiti, opravljati, oskrbovati, skrbeti za koga, kaj, vršiti: auctioni Ci., rebus divinis Ci., L. službo božjo, funeri Ci. biti pri pogrebu, udeležiti se pogreba, iti za pogrebom, tonsoribus Suet. da(ja)ti se (o)briti.
b) bogoslužno dejanje, bogoslužje, žrtvovanje, žrtev: solvo operam Dianae Afr. ap. Non.

3. meton.
a) dnina, dnevno delo: quaternis operis Varr., puerilis una opera Col.
b) čas, prosti čas, priložnost: deest mihi opera Ci. nimam časa, ne utegnem, est mihi operae L. utegnem, imam čas, ustreza mi, non operae est (mihi) L. nimam časa, ne utegnem, ni me volja, nočem (toda: operae non est Pl. (Merc. 917) ne sme se zgoditi), si operae est auribus Pl. če ušesa utegnejo, nec Hannibali in tanto discrimine rerum operae esse legationes audire L.
c) dejanje (naspr. consilium): operā expertus Pl., ista delicta te experiri et operis et factis volo Pl., ut neque amicis neque etiam alienioribus operā, consilio, labore, desim Ci., alicuius operā et consilio uti Sulpicius in Ci. ep.; konkr. = opus delo: operae araneorum Pl. pajčevine; toda: exstabit opera peregrinationis huius Ci. (Ep. ad Attic. 15, 13, 6) pokazala se bo pisateljska delavnost na tem potovanju.
d) delavec, dninar, hlapec, pomočnik: accedes opera agro nona Sabius H. kot deveti hlapec, unius operae tactu Vitr.; večinoma pl.: Col., Suet., operae fabrorum Ci., operae mercennariae Ci. mezdniki, dninarji; occ. (najeti) pomagač (pri kakem napačnem dejanju): erat mihi contentio cum operis conductis Ci., operarum suarum gladii Ci., operae theatrales T. najeti gledališki ploskači.

operácija medicina opération ženski spol (ali intervention ženski spol) chirurgicale

operacija očesne mrene opération de la cataracte
operacija kile herniotomie ženski spol
(ne)sposoben za operacijo (in)opérable
odstranitev z operacijo ablation ženski spol opératoire
podvreči se operaciji se soumettre à une opération, se faire opérer, subir une opération
(vojaško) vojna operacija opération de guerre

operácija operación f ; intervención f quirúrgica

operacija očesne mrene operación de cataratas
operacija kile herniotomía f
(ne)sposoben za operacijo (in)operable
podvreči se operaciji someterse a una operación