Franja

statut [statü] masculin, juridique statut; pravilnik; poslovnik; status; položaj

le statut de la femme mariée status, položaj poročene žene
statut social družbeni položaj
rédiger les statuts d'une société commerciale prirediti, redigirati statute trgovske družbe

stáva pari moški spol , gageure ženski spol ; (stavljeni denar) enjeu moški spol , mise ženski spol ; (tip.) composition ženski spol

kot za stavo à l'envi, à qui mieux mieux
narediti, skleniti stavo faire un pari, parier
sprejeti stavo tenir le pari

stav|ek¹ moški spol (-ka …)

1. slovnični: der Satz (deležniški Partizipialsatz, disjunktivni Disjunktivsatz, finalni Finalsatz, glavni Hauptsatz, jedrni Kernsatz, kavzalni Kausalsatz, komparativni Komparativsatz, koncesivni Einräumungssatz, Konzessivsatz, konjekturni filozofija Konjekturalsatz, konsekutivni Konsekutivsatz, lokalni Lokalsatz, modalni Modalsatz, objektni/predmetni Objektsatz, pogojni Bedingungssatz, Konditionalsatz, povedni Aussagesatz, predikatni Prädikatsatz, primerjalni Vergleichssatz, protokolni filozofija Protokollsatz, relativni/oziralni Relativsatz, temporalni Temporalsatz, velelni Befehlssatz, Imperativsatz, Heischesatz, vprašalni Fragesatz, vzklični Ausrufesatz, zadnji/končni [Schlußsatz] Schlusssatz, želelni Wunschsatz)
vrinjeni stavek eingeschobener Satz, Schaltsatz
… stavka Satz-
(del der Satzteil, konstrukcija die Satzkonstruktion, vrsta die Satzart, zgradba der Satzbau)
slišati le raztrgane kose stavov nur Satzfetzen hören
po stavih satzweise

stávka (-e) f

1. sciopero, agitazione:
začeti stavko mettersi in sciopero, incrociare le braccia
razglasiti stavko proclamare lo sciopero
divja stavka sciopero selvaggio
gladovna stavka sciopero della fame
bela stavka sciopero bianco
solidarnostna stavka sciopero di solidarietà
splošna stavka sciopero generale

2. nareč. agr. gruppo, mucchio di covoni

steady² [stédi]

1. pridevnik (steadily prislov)
čvrst, trden, stalen, nepremakljiv, neomajen; miren, siguren; odmerjen, pravilen, nespremenljiv, stalen; enakomeren, nepretrgan, enoličen; neplašljiv (konj); zanesljiv, trezen, resen; oprezen, preudaren
trgovina stalen, stabilen, ustaljen

steady prices stalne cene
steady habits trezen način življenja
steady nerves močni živci
a man steady in his purpose človek, ki ne odstopi od svojega cilja
a steady wind enakomeren veter
to be steady on one's legs trdno stati na nogah
to keep a ship steady držati ladjo v pravi smeri (kurzu)
to remain steady trgovina ostati stalen (o cenah)

2. medmet

steady! (le) mirno (kri)!; previdno!, oprezno!, počasi!, polagoma!
steady on! stoj!

3. prehodni glagol
utrditi, pritrditi, pričvrstiti; podpreti; ustaliti; sigurno upravljati (s čolnom); brzdati (konja); zmanjšati (hitrost)
figurativno privesti (koga) k pameti, spametovati; strezniti
neprehodni glagol
ustaliti se, utrditi se; sigurno, enakomerno se gibati, premikati (o čolnu); umiriti se; priti k pameti, spametovati se, strezniti se, strezniti se

to steady one's nerves pomiriti, umiriti si živce
he has steadied down a lot zelo se je spametoval

stêči (stêčem)

A) perf.

1. partire di corsa; correre via; correre, andarsene:
steči komu naproti correre incontro a qcn.

2. (o tekočini) scorrere

3. (začeti delovati) avviarsi; ekst. entrare in funzione

4. (začeti se) iniziare, cominciare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beseda je stekla o si parlò di
kamere za novi film so že stekle sono iniziate le riprese del nuovo film, è stato dato il primo ciak
pogovor ni mogel steči il dialogo procedeva stentatamente
pren. še precej vode bo steklo, preden se bo to uresničilo ne passerà d'acqua sotto i ponti prima che il progetto si realizzi
železnica je tod stekla ob začetku stoletja la ferrovia fu costruita ai primi del secolo
pren. vse je steklo po njegovem grlu ha scialacquato tutto il patrimonio

B) stêči se (stêčem se) perf. refl.

1. confluire (fiumi)

2. accumularsi

steklárski de vitrier, du verre

steklarska dela travaux moški spol množine de vitrier, vitrage moški spol
steklarski demant diamant moški spol de vitrier
steklarski kit mastic moški spol de vitrier
steklarska industrija industrie ženski spol du verre, verrerie ženski spol
steklarska peč four moški spol de verrerie (ali à verre)
steklarske škarje ciseaux moški spol množine à couper le verre

stella f

1. astr. zvezda:
stella doppia, tripla dvojna, trojna zvezda
stella cadente, filante meteor
stella caudata, cornuta, crinita komet, zvezda repatica
stella polare severnica

2. ekst.
stelle erranti, lucenti planeti
stelle medicee Jupitrovi sateliti
andare, salire alle stelle povzpeti se zelo visoko; močno se podražiti (cene)
portare qcn. alle stelle pren. koga kovati v zvezde
vedere le stelle pren. videti vse zvezde

3.
stelle pl. nebesa

4.
stelle pl. pren. oči

5. usoda:
nascere sotto una buona, una cattiva stella roditi se pod srečno, nesrečno zvezdo

6. ekst. zaščitnik

7. pesn. krasotica; ljubljena ženska; pog.
stella mia! srček moj! (v ljubkovalnih izrazih)

8. zvezda; zvezdnik, zvezdnica

9. ekst. zvezda (predmet, naprava):
a stella zvezden
collegamento a stella elektr. zvezdna vezava
stelle filanti papirnate kače
stella dello sperone kolesce ostroge

10. navt., šport zvezda

11. veter. zvezda

12.
la stella di Davide judovska zvezda
stella rossa rdeča zvezda
generale a quattro stelle general s štirimi zvezdami
ristorante a quattro stelle restavracija s štirimi zvezdami

13. bot.
stella alpina planika (Leontopondium alpinum)
stella di Natale kolesnik, mleč (Euphorbia pulcherrima)

14. zool.
stella di mare, stella marina (asteria) navadna morska zvezda (Asterias rubens)

15.
stelle kulin. zvezdice (vrsta testenin)

16. tisk zvezdica, asterisk

stelletta f

1. pomanjš. od ➞ stella zvezdica

2. voj. zvezda, (oficirski) našitek:
guadagnarsi le stellette napredovati (v činu)
rimetterci le stellette izgubiti čin

3. tisk zvezdica, asterisk

sténa mur moški spol , (pregrada, vmesna stena) cloison ženski spol , paroi ženski spol

skalnata stena paroi rocheuse
španska stena paravent moški spol
sprednja (zadnja) stena paroi avant (arrière)
med štirimi stenami, doma chez soi, familiarno entre ses quatre murs
kot da bi govoril stenam prêcher dans le désert (ali à des sourds)
stene imajo ušesa les murs ont des oreilles

sténa (-e) f

1. parete; muro:
postaviti, sezidati steno alzare una parete
obesiti sliko na steno appendere il quadro alla parete
ometati steno intonacare la parete
pobeliti steno scialbare, pitturare la parete
čelna stena facciata
notranje, zunanje stene hiše i muri, le pareti interne, esterne della casa
predelna stena parete divisoria
španska stena paravento
stena iz desk tavolato
stena med oknoma trumeau

2. ekst. parete:
stene pohištva le pareti dei mobili
anat. trebušna stena parete addominale

3. alp. parete:
severna stena Triglava la parete nord del Triglav (Tricorno)

4. pren. (kar onemogoča sodelovanje) muro, silenzio:
stena nerazumevanja un muro d'incomprensione
stena predsodkov un muro di pregiudizi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tukaj imajo stene ušesa qui i muri parlano, anche i muri hanno orecchi
pren. pritisniti koga ob steno mettere qcn. con le spalle al muro
pren. govoriti gluhim stenam parlare al muro
pren. živeti med štirimi stenami vivere fra quattro muri
biti (kot) bob ob steno essere inutile
čeb. medcelična stena membrana cellulare
zool. rožena stena quarto (dello zoccolo)
bot. stena plodnice parete dell'ovario

stēndere^*

A) v. tr. (pres. stēndo)

1. stegniti; pomoliti:
stendere la mano stegniti, pomoliti roko; absol. prositi vbogajme
stendere le truppe razporediti čete

2. razobesiti, obešati; razprostreti, razprostirati:
stendere la biancheria ad asciugare sušiti perilo

3. premazati, namazati (barvo, maslo); razvaljati (testo)

4. položiti, polagati; vreči, metati ob tla; žarg. ubiti

5. sestaviti, sestavljati; napisati (pogodbo, zapisnik)

B) ➞ stēndersi v. rifl. (pres. mi stēndo)

1. leči

2. razprostreti, razprostirati se; razpeti, razpenjati se

stépati (-am) | stêpsti (stêpem)

A) imperf., perf. sbattere, spolverare (l'abito)

2. sbattere, agitare (le braccia)

3. gastr. montare (la panna), pannare, sbattere:
stepsti jajca sbattere le uova

B) stêpsti se (stêpem se) perf. refl. azzuffarsi, accapigliarsi, picchiarsi

sticky [stíki] pridevnik (stickily prislov)
(pri)lepljiv, lepek; vlažen, soparen; lesen, tog (tudi figurativno)
pogovorno kritičen; nepopustljiv, oklevajoč
sleng težaven, neprijeten, zoprn, odbijajoč

a sticky day soparen dan
he was very sticky about giving me leave le zelo nerad mi je dal dopust
he came to a sticky end slabo je končal

stíl style moški spol

velikega stila de grand style
pisemski stil style épistolaire
stil nekega slikarja (kiparja) style d'un peintre (sculpteur)
arabski (gotski, romanski) stil style arabe (gothique, roman)
stil Ludvika XIII. le style Louis XIII
ta plavalec ima lep stil ce nageur a du style
stil življenja style de vie

stinguō -ere (—) (—) (prim. īn-stīgō)

1. bosti (prim. nem. stechen) zastar. beseda, rabljena le v sestavljenkah di-stinguō, īn-stinguō, inter-stinguo (interstinctus).

2. metaf. (prim. nem. ersticken zadušiti (se)) (u)gasiti, v pass. = (u)gasniti, ugašati: stinguens insignia caeli Ci. ap. Prisc., ardorem qui membris stinguere possit Lucr., credunt … potesse ignīs in coetu stingui Lucr., ut cernere possis evanescere … stinguique colorem Lucr.

stipula -ae, f (gl. stīpō)

1. žitno steblo, slamna bilka, bil(ka), stŕn, strníšče, v pl. tudi = slama, strnišče, strnje: Ter., Varr., Plin. idr., frumenta in viridi stipula lactentia turgent V., stipulam urere V. strnišče, per ardentes stipulae crepitantis acervos O., domus stipulis tecta O., stipulae fabales O. fižolovína (fižólovina), bobovína, bobovíca, bobóvka, in stipula carpere munera somni O. spati na slami, stipulae leves O. strnišče, paberki; pren. (preg.): postmodo de stipula grandis acervus erit O. iz posameznih bilk naposled nastane velik kup, flammaque de stipula nostra brevisque fuit O. slamni ogenj, ki je hitro prešel = naša slama je gorela le kratek čas.

2. meton. trstena piščal, trsteníca: stridenti miserum stipula disperdere carmen V.

stirps, stirpis, f, predklas. in pesn. tudi m (etim. nezanesljivo pojasnjena beseda)

I.

1. spodnji konec debla s korenino vred, korenika, celo drevesno deblo: Plin., terra stirpes amplexa alat Ci., arbores per stirpes aluntur suas Ci., Siculi milites palmarum stirpibus … alebantur Ci., manibus retinens virgulta ac stirpes circa eminentes L., sceptrum hoc … cum semel in silvis imo de stirpe recisum matre caret V., ubi (sc. vites) iam validis amplexae stirpibus ulmos exierint V., signata in stirpe cicatrix V., lentoque in stirpe moratus V.

2. sinekdoha
a) drevo, poseb. mlado drevo, grm, rastlina, steblika, mladika, sadika, odrastek, odraslek, brst, poganjek, steblo, veja, koren, korenina, korenika: stirpem praecisum circumligato Ca., cum arborum et stirpium eadem paene natura sit Ci., in seminibus est causa arborum et stirpium Ci., stirpium et herbarum utilitates Ci., cetera fluminis ritu feruntur … lapides adesos stirpīsque raptas … volventīs unā H., dum scopulos stirpesque tenent Lucr., hic stirpes obruit arvo V. veje, vejevje, committere stirpes ramis Lucr. cepiti, inter se rami stirpesque teruntur Lucr., probatissimum genus stirpis deponere Col., stirpem post annum praecidere Col., ubi acutissimam videt stirpem Plin., stirpes et internatas saxis herbas vellentes T. korenine (koreničje) in zeli(šča).
b) iver: ingens Gell. —

II. metaf.

1. lasna korenin(ic)a: vellere albos a stirpe capillos Pr., tollere albos a stirpe capillos Tib. s korenino (vred).

2. korenina = (pra)začetek, (pra)izvor, (iz)vir, (pra)počelo, poreklo, izhodišče, (pra)vzrok, osnova, temelj, podlaga: stirps ac semen malorum omnium Ci., repetam stirpem iuris a natura Ci., firmatā iam stirpe virtutis Ci., ita sunt altae stirpes stultitiae Ci., ex hac nimia licentia ut ex stirpe quadam exsistere et quasi nasci tyrannum Ci., si stirpem hominum sceleratorum interfici vellet C. da se s korenino (korenito) iztrebi brezbožna svojat, si exquiratur usque ab stirpe auctoritas Pl. ali a stirpe repetere Ci. od začetka; pogosto a(b) stirpe (adv.) do korena (korenine), do dna, do tal, do temeljev, iz dna = popolnoma, povsem, čisto, docela: Carthago … ab stirpe interiit S., gens … ab stirpe exstincta est L.; tudi v pl.: ab secunda origine velut a stirpibus laetius feraciusque renatae urbis gesta L.; occ.
a) začetna (prvotna) narava, kakovost (kvaliteta, (dobra) lastnost, značilnost): stirps generis et seminis Ci., nondum exoletā stirpe gentis L.
b) prvi začetek, izvor, poreklo, početek: Iuniam familiam a stirpe ad hanc aetatem ordine enumeravit N.; a stirpe = od rojstva, od mladih nog: L., durum a stirpe genus V.
c) rod, izvor, poreklo, pleme, pokolenje: divina V., O., generosa N., regia, senatoria Vell., incerta L., advena non modo vicinae, sed ne Italicae quidem stirpis L. prišlek po rodu ne le da ne iz soseščine, ampak niti iz Italije ne, a stirpe par V. istega rodu (pokolenja).

3. pleme, rod, rodbina, rodovina, družina, familija: Enn. ap. Non., Herculis Ci., egregiā Priami de stirpe V., Brutus, qui … stirpem iam prope in quingentesimum annum propagavit Ci. rodbino, pro tali facinore stirps ac nomen civitatis tollatur C. ves rod do zadnjega moža, origo ultima stirpis Romanae N. prvi začetki rimstva, neque cuiusquam ex sua stirpe vidit funus N., Iugurtha … me … iam ab stirpe socium et amicum populi Romani regno … expulit S., a stirpe geminis coniunctus Atridis V., Euandri totam cum stirpe videbit procubuisse domum V., humili de stirpe creatus O., apes cum stirpe necatas O. z rodom (s plemenom) vred, exstinctam in Alexandro stirpem Iust.; meton. potomstvo, potomci, zarod, otroci, nasledniki, zanamci, prihodnji rodovi: Iust., stirpem ex se relinquere L., nullam stirpem liberûm habere L., neque vero stirps potest mihi deesse N., aliquis de magna stirpe nepotum V., minimus de stirpe virili O.; occ.
a) potomec, potomka, sin, hči, otrok, vnuk, vnukinja ipd.: stirps Achillea (= Neoptolemus) V., Lemnicolae (= Vulcani) O., nec stirps prima fui O., brevi stirpis (gl. opombo spodaj), quoque virilis ex novo matrimonio fuit, cui Ascanium parentes dixere nomen L., Arminii uxor virilis sexus stirpem edidit T., stirps Philippi N. vnuk.
b) prednik, zarodník: satis convenit unum prope puberem aetate relictum, stirpem genti Fabiae L.

Opomba: Soobl. stirpēs in stirpis -is, f: L.

stíska embarras moški spol , gêne ženski spol , situation fâcheuse (ali embarrassante) , nécessité ženski spol , pénurie ženski spol , détresse ženski spol , indigence ženski spol , dénûment moški spol , misére moški spol

denarna stiska manque moški spol (ali disette ženski spol, pénurie ženski spol) d'argent, embarras d'argent (ali pécuniaire, financier), gêne ženski spol
duševna stiska affliction ženski spol, angoisse ženski spol, tribulation ženski spol
stanovanjska stiska crise ženski spol du logement, manque moški spol (ali pénurie ženski spol) de logements
velika stiska (gneča) presse ženski spol, foule moški spol
biti v stiski être dans l'embarras (ali dans la gêne), se trouver dans le besoin (ali la misére)
pomagati komu iz stiske tirer quelqu'un d'embarras (ali d'affaire, familiarno du pétrin)

stískati¹ (-am) | stísniti (-em)

A) imperf., perf.

1. stringere, tenere stretto, comprimere, tirare:
stiskati koga na prsi stringere qcn. al petto
stiskati ustnice, zobe stringere le labbra, i denti
stiskati pas tirare la cinghia

2. comprimere, spremere, torchiare; pigiare:
stiskati grozdje pigiare l'uva
stiskati olje spremere, torchiare l'olio
stiskati limono spremere il limone
stiskati seno, slamo v bale rimballare il fieno, la paglia
stiskati v primež ammorsare

3. pren. opprimere, gravare, schiacciare:
stiskati z davki gravare con le imposte

4. pren. (povzročiti topo bolečino) stringere:
pri srcu ga stiska si sente stringere il cuore

5. pren. lesinare, risparmiare:
stiskati pri hrani risparmiare sul cibo

6. pog. (povzročiti, da kdo umre) colpire, cogliere:
stisnil ga je infarkt è stato colto da infarto

7. pog. stisniti jo svignarsela, battersela, tagliare la corda
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. skrivaj stiskati figo di nascosto fare le corna
pren. stiskati mošnjo tirare i cordoni della borsa
pog. pod vrhom ga je stisnilo un po' sotto la cima è crollato dalla fatica
stisniti denar za kaj racimolare i soldi per qcs.
stisniti zadnji izpit superare l'ultimo esame
stisniti rep med noge andarsene con la coda fra le gambe
stisniti zobe stringere i denti, sopportare
stisniti zahvalo iz sebe barbugliare due parole di ringraziamento

B) stískati se (-am se) | stísniti se (-em se) imperf., perf. refl.

1. nascondersi, accucciarsi:
stiskati se v kot incantucciarsi

2. stringersi, pigiarsi, accalcarsi

3. (preriniti se) infilarsi, farsi largo (tra)