Franja

structuré, e [strüktüre] adjectif ki ima sebi lastno strukturo; strukturiran

strumentale

A) agg.

1. oroden

2. instrumenten, instrumentalen:
concerto vocale e strumentale glasba vokalni in instrumentalni koncert
misurazione strumentale tehn. instrumentna meritev

3.
bene strumentale ekon. proizvajalno sredstvo
lingua strumentale jezik učni jezik (v večjezični sredini)

4. jezik oroden, instrumentalen (sklon)

B) m jezik orodnik, instrumental

struō -ere, strūxī, strūctum (prim. sternō (kor. *streu-), gr. στρώννυμι, got. straujan, stvnem. strewen, nem. streuen, ang. strew)

1. skladaje ali v vrsto zložiti (zlagati), sklasti (skladati), postaviti (postavljati) eno na drugo ali eno ob drugo, eno poleg drugega: lateres C., arboribus caesis … inque pyram structis O., ferunt … gigantas congestos struxisse ad sidera montes O., structis cantat avenis O. na piščal (iz lubja ali bilke), na frcko, na trobelo; metaf. iz besed zložiti (zlagati), sestaviti (sestavljati): ex praepositione et duobus vocabulis dure videtur struxisse Pacuvius „Nerei repandirostrum, incurvicervicum pecus“ Q.

2. occ.
a) (na)kopičiti, obložiti (oblagati): quinquaginta intus famulae, quibus ordine longam cura penum struere et flammis adolere penates V., rem Pers., opes Petr., Lact., altaria donis V.
b) (s prolept. obj.) umetno sklasti (skladati), nanesti (nanašati), (z)graditi, (se)zidati, postaviti (postavljati), narediti (delati), izdelati (izdelovati): acervum H., videre trichilas structas C., struere domos H., moenia, templa V., robore secto ingentem struxere pyram V., struere rogos, aggerem T., congeriem armorum T. zmagoslavno znamenje iz (umetno) naloženega orožja, fornices … simplici laterum ordine structos esse L., murus, cuius inferiora saxo, superiora crudo latere sunt structa Cu., villa structa lapide quadrato Sen. ph., e latere duro aut silice aequato veluti latericios parietes struere Plin.; abs.: in struendo C., structura, qua frequentissime Romae struunt Plin. gradijo, aliae apes struunt Plin. gradijo (zlagajo, skladajo) satovje; od tod subst. pt. pf. n: quasi … ad tornum saxorum structa Lucr. kakor ob dletu (z dletom) zgrajeno (postavljeno) skalovje; metaf. α) prirediti (prirejati), snovati, snuti, pripraviti (pripravljati), organizirati, načrtovati, (po)skrbeti za kaj, ustanoviti (ustanavljati): publicis locis struere convivia T., quid studiosa cohors operum struit? H. kaj snuje (počne)?, struebat iam fortuna … initia causasque imperio T. je ustanavljala (snovala) in utemeljevala samodrštvo (samovladarstvo = vladarsko rodovino). β) (kaj hudega) snuti, (na)snovati, naplesti (napletati), pripraviti (pripravljati), načrtovati, nameniti (namenjati), (na)kaniti, (osebe) (na)ščuvati: Pl., Ter., Corn., Don. idr., quid struis? quid struit? V., aliquid calamitatis filio struere Ci., dices me ipsum mihi sollicitudinem struere Ci. ep., struere odium in alios Ci., periculosas libertati opes L., alicui insidias L. pripravljati komu zasedo, nastavljati komu zanko, zalezovati koga, prežati na koga, mortem T., alicui pericula Sen. ph., mendacium L. kovati, causas T. izmisliti (izmišljati) si, clam consilia recuperandi regni T., crimina et accusatores T. snovati obdolžitve in ščuvati tožnike, struebantur, qui monerent perfugere ad Germaniae exercitus T. ščuvali (nagovarjali) so ljudi, da bi jima svetovali …
c) (lepo, dobro) urediti (urejati), postaviti (postavljati) v red, spraviti (spravljati) v red: aciem L., V., T., manipulatim structa acies L., omnes armatos in campo struxit L., structi stabant L. v urejenih vrstah, v bojnem redu; metaf.: struere verba Ci., compositi oratoris bene structam collocationem dissolvere Ci., struere orationem, ulteriora Q., structus compositusque sermo Arn.; pren. urediti (urejati), določiti (določati, določevati): varios per saecula reges Val. Fl.
d) koga s čim oskrbeti (oskrbovati), preskrbeti (preskrbovati), opremiti (opremljati), priskrbeti (priskrbovati) komu kaj: infructuosis genitalibus structi Tert., matres experimentis omnium affectuum structae Tert., sermo autem spiritu structus est Tert.
e) (za)mašiti: aures habere structas Arn. zamašena = zaprta, nedostopna. — Od tod adv. pt. pf. strūctē

1. okrašeno, olepšano, nališpano, nakičeno: structius prodire Tert.

2. metaf. urejeno: historiam scripsere Sallustius structe, Pictor incondite Fr.

strúp (-a) m veleno, tossico; biol. tossina; pren. veleno, dente:
voj. bojni strupi gas tossici
kačji, rastlinski strupi veleni di serpente, veleni vegetali
podganji strup ratticida
kobrin strup il veleno del cobra
pren. strup zavisti il dente, il veleno dell'invidia
zrak v mestih je zasičen s strupi l'aria delle città è satura di veleni
spremeniti se v strup andare in veleno, trasformarsi in veleno
pren. njegove besede so polne strupa le sue parole schizzano veleno
pren. ne jemlji toliko strupov non prendere tante medicine
biol. bakterijski strupi tossine batteriche
farm. srčni, želodčni, živčni strupi tossine cardiache, gastriche, neurotrope

studio m (pl. -di)

1. učenje; študij, študiranje:
borsa di studio štipendija
lo studio delle lingue učenje jezikov
uomo di studio učenjak

2. študij (predmet preučevanja):
studi letterari, scientifici študij literature, znanosti

3.
studi pl. študij, visokošolsko šolanje:
cominciare, finire, interrompere gli studi začeti, končati, prekiniti šolanje
fare i propri studi šolati se

4.
studi pl. šolstvo, šolska organizacija:
provveditorato agli studi (pokrajinski) zavod za šolstvo
provveditore agli studi predstojnik (pokrajinskega) zavoda za šolstvo

5. raziskava; študija, monografija:
un pregevole studio sul Tartini izvrstna monografija o Tartiniju

6. glasba etuda

7. načrt, projekt; priprava:
essere allo studio preučevati se:
il progetto per l'acquedotto è allo studio projekt vodovoda še preučujejo

8. umet. študija

9. knjižno skrb, prizadevnost:
a sommo studio namerno, zanalašč
fare qcs. con ogni studio narediti kaj zelo skrbno

10. delovna soba, oprema (delovne sobe); pisarna; ambulanta:
studio fotografico fotografski atelje
studio di pittore slikarski atelje

11. film filmski studio

12. hist. univerza, vseučilišče

studiōsus 3, adv. -ē (studium)

1. prizadeven, maren, marljiv, delaven, skrben: valde studiosus ac diligens Ci., putavi mihi suscipiendum laborem utilem studiosis Ci., studioso animo inchoaverat Plin. iun.; sicer večinoma v adv.: Ter., Col., Iust. idr., praedia studiose coluit Ci., aliquem studiose audire Ci., T., quo studiosius armarentur … praemia proposuit N., nec posuit studiosius altera casses O., legere antiquos studiosius Q., studiosissime quaerere Ci., Plin. iun., Suet.; studiose detrahere de aliquo Ci. nalašč, hote, hotoma.

2. marljivo se ukvarjajoč s čim, skrbno (marljivo) se podajajoč kam, na kaj, v kaj, misleč na kaj, skrbno (marljivo) oprijemajoč se česa, resno trudeč se za kaj, prizadevajoč si za kaj, poganjajoč se za čim, marljivo lotevajoč se česa, marljivo poprijemajoč za kaj, stremeč za čim, hrepeneč po čem, želeč (hoteč) kaj, poskušajoč kaj (doseči), težeč k čemu, za čim, vnet za kaj, rad kaj, dehteč, hlepeč po čem, ljubitelj česa; z objektnim gen.: venandi aut pilae Ci., audiendi N. rad poslušajoč, florum H., culinae aut Veneris H., nemorum caedisque ferinae, equorum O., restituendi mei studiosior quam retinendi Ci. ep., studiosissimus munditiarum Suet. ali aleae Aur.; z dat.: nisi adulterio rei nulli aliae Pl., armorum quam conviviorum apparatibus studiosior Iust.; z ad: studiosiores ad opus Varr.; z in z abl.: in argento plane studiosus sum Petr., hoc te studiosiorem in me colendo fore Ci. ep.

3. occ.
a) vedožêljen, védečen, z znanostjo se ukvarjajoč, z umetnostjo se ukvarjajoč, učeč se kaj, študirajoč kaj, učen, studiozen, študiozen; abs.: iuvenis Q., studiosa cohors H. učeno spremstvo, studiose lector! Ap.; subst. studiōsī -ōrum, m studiozi, študirajoči, z znanostjo ali z umetnostjo ukvarjajoči se ljudje (možje), izobraženci, študiranci, učenjaki: Ci., Q., Plin. iun.; metaf. (o stvareh): disputatio Q. učena razprava, otium Plin. iun.; Studiosi tres (sc. libri) Plin. iun., Gell. (naslov spisa Plinija starejšega); z objektnim gen.: dicendi Ci., Q., litterarum N., Gell., eloquentiae, musices Q., alicuius doctrinae Q. učenec, Christianae legis Amm.
b) komu, čemu naklonjen, vdan, privržen, prijazen komu, do koga, kot subst. m prijatelj, privrženec, dobrohotnik; z objektnim gen.: mei, tui, illius victoriae Ci. ep., alterius partis Suet., ad vos, studiosa (sc. mei), revertor pectora O., studiosi Catonis N. za Katona se zanimajoči, ukvarjajoči se s Katonom, homo studiosissimus nobilitatis Ci., studiosissimus existimationis meae Ci., studiosissimus auditor T.

stultus 3, adv. -ē (sor. s stolidus; prim. gr. στόλος ladijski nos, poprečni hlod na srednjem delu ladje, στελεή ročaj, držaj, στέλεχος deblo, hlod, klada, butec, teslo; prim. tudi skr. sthūláḥ neumen, butast, štorast) neumen, nespameten, omejen, glup, bebast, bedast, butast, budalast, tepčkast, trapast, preprost idr. (naspr. catus, eruditus, prudens, sapiens);
a) o osebah: Kom. idr., o stultos Camillos Ci., reddere aliquem stultiorem Ci., quid stultius esse potest? Ci., in fabulis stultissima persona Ci., discerni (sc. possit) stultus auditor et credulus ab religioso et sapienti iudice Ci., quis ferre possit homines stultissimos prudentissimis insidiari? Ci., deum qui non summum putet, aut stultum aut rerum esse imperitum existimo Ci., ut vel non stultus, quasi stulte, cum sale dicat aliquid Ci., haud stulte sapis Ter. nič kaj nespameten nisi = precej pameten si, dupliciter stulte dicunt Varr., stulte mirari ali respondere Ci., multa stulte conari N. pokušati marsikaj nespametnega, non minus stulte Graecus rhetor Sen. rh., stultius illum atque intemperantius eam (sc. iuventam) quam seduxisse (sc. fatebatur) L., haec et dicuntur et creduntur stultissime Ci.; subst. stultus -ī, m neumnež, nespametnik, nespametnež, glupec, neumnik, norec, bebavec, bedak, tepec, butelj, bukselj, budalo, trap ipd.: Ter., Ci., O. idr.
b) analogno o stvareh: Sen. ph., Mart. idr., civitas, consilium, loquacitas, opinio Ci., consilium stultissimum L., stulta ac barbara arrogantia C., cogitationes Hirt., laetitia S., gloria, levitas Ph., dies Tib. nespametno prebiti dnevi.

stupéfait, e [stüpefɛ, t] adjectif osupel; zaprepaden (devant ob)

il a été stupéfait d'apprendre qu'il était refusé à son examen bil je zaprepaden, ko je zvedel, da ni napravil izpita
je suis resté stupéfait devant une telle audace osupila me je tolikšna drznost

stupéfiant, e [stüpefjɑ̃, t] adjectif omamljiv, omamen; osupljiv, izreden; masculin mamilo; omamno sredstvo

nouvelle féminin stupéfiante osupljiva novica
trafic masculin de stupéfiants trgovina z mamili

stvár (-í) f

1. cosa, oggetto, effetto, arnese, aggeggio:
ljudje, stvari, pojavi gli uomini, le cose, i fenomeni
kovček z osebnimi stvarmi valigia con gli effetti personali

2. (bitje) cosa, coso, essere:
drobna stvar je začela mahati s perutmi in čivkati l'esserino cominciò a sbattere le ali e a cinguettare

3. (kar ni potrebno ali mogoče natančneje imenovati) cosa, faccenda; situazione:
vsaka stvar ima svoj vzrok ogni cosa ha un suo perché
niti ena stvar ni ušla njegovim očem niente sfuggiva ai suoi occhi
stvari so se doma spremenile a casa la situazione è cambiata
zaupne stvari cose, faccende confidenziali

4. pren. (najvišji cilj določenega prizadevanja) causa:
boriti se za pravično stvar lottare, battersi per una causa giusta

5. (v povedni rabi) ○, questione, affare:
glavna stvar je, da si ostal živ l'importante è che tu sia rimasto vivo
to je stvar časa, dogovora, okusa è questione di tempo, di accordo, di gusti
(to je) tvoja stvar sono affari tuoi

6. (v medmetni rabi):
jasna stvar, vroče mu je chiaro, ha caldo
presneta stvar, spet me boli zob! maledizione! di nuovo questo dente!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
stvari se zapletajo le cose si complicano
stvar je taka, da je človek najprej zato na svetu, da živi il fatto è che l'uomo è al mondo anzitutto per vivere
vsaka stvar ima svoje meje c'è un limite in ogni cosa
evf. dekle ima že svoje stvari la ragazza ha già le sue cose, le mestruazioni
pren. postaviti stvari na pravo mesto mettere le cose al loro posto
pren. vzeti stvari v svoje roke decidere di qcs. in prima persona
ali ti je znano, kaj je na stvari? ne sai qualcosa?
to vendar ni taka stvar niente di speciale, niente di particolarmente difficile
kako to narediti, je seveda stvar zase come farlo è naturalmente un altro paio di maniche
dobre neokusne stvari le buone cose di pessimo gusto
filoz. stvar na sebi cosa in sé

stvár cosa f ; (predmet) objeto m ; materia f ; (zadeva) asunto m ; (dejstvo) hecho m ; jur, pol causa f

stvar okusa cuestión f de gusto
stvar vesti caso m de conciencia
osebne stvari (predmeti) efectos m pl personales, (prtljaga) equipaje m
postranska stvar cosa de poca importancia; bagatela f
kazenska stvar asunto criminal
sporna stvar asunto en litigio
zastavljena stvar objeto pignorado; prenda f
važna stvar asunto (ali cosa) de importancia
k stvari! ¡vamos al caso!
lepa stvar! (ironično) ¡brava cosa!
vsaka stvar ob svojem času cada cosa en su tiempo, y los nabos en adviento
boriti se za dobro stvar luchar por una buena causa
denar je stranska stvar el dinero es lo de menos
to je druga stvar es otra cosa; es muy diferente, fam eso es otro cantar
to je stvar zase eso es cosa aparte
stvar je odločena es cosa decidida
stvar je opravljena el asunto está resuelto (ali arreglado)
to je domenjena, dogovorjena stvar fam eso es un pastel
to ni smešna stvar no es cosa de reír
stvar je taka la cosa es así, esto es lo que pasa
to ni moja stvar eso no es asunto mío
to ni stvar sodišča este asunto se sustrae al examen del tribunal
stvar ni taka no hay tal cosa
stvar vlade je (napraviti ...) al gobierno corresponde (ali incumbe) (hacer...)
to ne spada k stvari eso no hace el caso
biti gotov svoje stvari estar seguro de a/c
to je najmanjša, postranska stvar eso no tiene importancia, eso no importa; eso es lo de menos
stvari, kot so ... tal como están las cosas; en estas circunstancias; estando las cosas como están
to so stare (znane) stvari no son cosas del otro jueves
stvar napreduje la cosa marcha
stvar stoji slabo (fig) el asunto va mal
priti k stvari entrar en materia, fam ir al grano
pr(e)iti takoj k stvari ir derecho al asunto
razumeti svojo stvar conocer su oficio
hočem vedeti, kaj je na stvari quiero saber lo que haya de cierto en el asunto

stvárca (-e) f dem. od stvar cosetta; creaturina:
izdeluje različne stvarce fabbrica varie cosette
mama se je vrnila iz porodnišnice z drobno jokajočo stvarco la mamma è venuta dall'ospedale di maternità con una creaturina piangente

stváren (-rna -o) adj.

1. reale, materiale, concreto:
stvarna in duhovna zgodovina Slovencev la storia materiale e spirituale degli sloveni
navesti stvarne dokaze riportare prove concrete
pisateljev stil je suh, stvaren lo stile dello scrittore è asciutto, tutto cose

2. reale, concreto, effettivo:
upoštevati stvarno stanje prendere in considerazione la situazione effettiva
lingv. stvarna imena nomi concreti
jur. stvarna pristojnost competenza per materia
jur. stvarno jamstvo garanzia reale
jur. stvarno pravo diritto reale
biblio. stvarno kazalo indice delle materie

stvarítev (-tve) f creazione, opera:
kiparska stvaritev scultura
filmska, operna stvaritev film, opera
odrska stvaritev messinscena, rappresentazione teatrale
zdel se ji je bolj stvaritev domišljije kot živ človek le sembrava un parto dell'immaginazione più che un uomo in carne e ossa
na avtomobilskem salonu so proizvajalci predstavili svoje zadnje stvaritve al salone delle automobili le fabbriche hanno presentato i modelli più recenti

stvarjênje (-a) n creazione; ekst. creatura:
bibl. stvarjenje človeka, sveta la creazione dell'uomo, del mondo
človek je božje stvarjenje l'uomo è creatura di Dio
tako je od stvarjenja sveta così è da che mondo è mondo

stvárnost (-i) f realtà, concretezza; oggettività, effettività:
stvarnost in pojmovni svet realtà e mondo concettuale
gospodarska, politična stvarnost la realtà economica, politica
predmetna, subjektivna stvarnost realtà oggettiva, soggettiva
zamisel bo kmalu postala stvarnost il progetto sta per farsi realtà
opozarjati na stvarnost nasilja v svetu rilevare la concretezza, la presenza della violenza nel mondo

stvárstvo (-a) n

1. rel. creato:
stvarnik in stvarstvo Creatore e creato

2. knjiž. (svet) universo

3. ekst. creazione, opera

stylé, e [stile] adjectif naučén, izurjen, formiran

domestique masculin stylé izvežban, izurjen služabnik
bonne stylée izurjena služkinja

su, e [sü] adjectif znan, naučén

leçon féminin mal, bien sue slabo, dobro naučena lekcija

su

A) prep.

1. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kje?):
è morto sul campo di battaglia padel je na bojnem polju
comandare su tutti poveljevati vsem
contare sulle dita prešteti na prste
contare su qcn. računati na koga
essere sulla bocca di tutti pren. biti splošno znano
essere, capitare come il cacio sui maccheroni priti kot naročen
pungere, toccare sul vivo zadeti v živo
stare sulle spine pren. biti na trnih

2. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kam?):
la marcia su Roma pohod na Rim
le finestre guardano sul giardino okna gledajo na vrt
andare, montare su tutte le furie pren. pobesneti

3. o (za označevanje predmeta razgovora, razprave):
opera su Cesare delo o Cezarju
discutere sulla situazione economica razpravljati o gospodarskem položaju
piangere su qcn. qcs. objokovati, obžalovati koga, kaj

4. (za označevanje časa)
sul calar del sole proti večeru
sul far del mattino proti jutru
sul momento, sull'istante, su due piedi takoj, prvi trenutek
essere, stare sul punto di biti na tem, da
starò via sui due mesi ne bo me kakšna dva meseca

5. (za označevanje približne starosti)
un uomo sulla settantina mož sedemdesetih let

6. (za označevanje približne cene)
la casa è costata sui cento milioni hiša je stala kakih sto milijonov

7. (za označevanje približne teže in višine)
pesa sui settanta chili težak je kakih sedemdeset kil
è alto sui due metri visok je približno dva metra

8. (za označevanje načina)
scarpe su misura čevlji po meri
credere sulla parola verjeti na besedo
lavorare su ordinazioni delati po naročilu
parlare sul serio govoriti resno
stare sulle sue biti zadržan, ne zaupati drugim

9. (za označevanje snovi)
dipinto su tela slika na platnu
incisione su rame bakrorez

10.
su per po:
arrampicarsi su per il muro plezati po zidu

B) avv.

1. gor, gori; ekst. na gornjem nadstropju, zgoraj:
la mamma è su che fa i letti mama zgoraj postilja
vieni su pridi gor
un cassettone con su un candelabro skrinja s svečnikom
un su e giù vrvež
andare su e giù iti gor in dol, sem in tja
non andare né su né giù ne moči požreti (tudi pren.);
andare su pren. rasti (cene)
tirare su i figli vzrediti otroke
tirarsi su opomoči si (tudi ekst.);
venire su čutiti v grlu, ne prebaviti (hrane, jedi)
venire su bene lepo rasti, uspevati
un uomo venuto su dal nulla pren. samorastnik

2.
su su (za označevanje počasnega gibanja navzgor)
salire su su fino alla vetta vzpenjati se vse do vrha
trattare un argomento su su fino alle lontane origini razviti temo vse do daljnih začetkov

3. pleon.
alzarsi, levarsi su vstati
mettere su il brodo, la pasta dati kuhat juho, testenine
mettere su una bottega, uno studio odpreti trgovino, pisarno
mettere su casa pren. dobiti, opremiti stanovanje
mettere su famiglia pren. poročiti se
mettere su qcn. contro qcn. koga naščuvati proti komu
mettere su superbia pren. prevzeti se
saltare su (a dire) pren. reči, izjaviti

4. (v podkrepitev za drugim krajevnim prislovom)
lì su, là su tam gori, tja gor
qui su tu doli, sem dol
poco su, poco giù približno

5. absol. (z glagoli v izrazih vzpodbujanja, ukazovanja):
su coraggio! le korajžno!
su svelto, sbrigati! daj no, pohiti!

6.
in su gor; navzgor; višje; proti severu; naprej:
guarda in su poglej gor!
metterei il quadro in su sliko bi postavil višje
da Roma in su od Rima proti severu
si accettano puntate dalle diecimila lire in su sprejemamo stave od deset tisoč lir naprej

7.
da su, di su od zgoraj
di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod