Franja

caelibāris -e (caelebs) = caelibālis: c. hasta Arn., P. F. suličica, s katere ostjo so nevestam razčesali lase v kite ali kodre; prim. O. (Fast. II, 560).

Caene͡us -eī, m (Καινεύς) Cenej, Kajnej,

1. rojen lapitskemu kralju Elatu kot deklica Caenis -idis, f Cenida, Kajnida, ki jo je Neptun spremenil v neranljivega mladeniča z imenom Caeneus; ta se je udeležil kalidonskega lova, pozneje pa je v boju s Kentavri izdihnil pod debli dreves (V.) ali se spremenil v ptiča (O., Hyg.), v podzemlju pa se je spet preobrazil v deklico: V.

2. Trojanec, Enejev tovariš, ki ga je usmrtil Turn: V.

caenum -ī, n (iz *quoinom; prim. lat. cūnīre, coninquināre, obscaenus, ancunulentae)

1. blato, nesnaga, kal, smrad (vedno s pridihom nagnusnosti): Pl., Lucr., H., O., Cu., T. idr., male olere omne caenum Ci., caeno obliti Ci., odor caeni gravis V., turbidus sic caeno gurges V.; preg.: petere e caeno cibum Luc. fr. (o nizkotnih dejanjih).

2. pren. nesnaga, smrad, gnoj: aliquem ex lutulento caeno elicere Pl., in tenebris volvi caenoque Lucr.; (o človeški družbi) sodrga, drhal, smotlaka: fuerisne ex caeno nescio qui tyrannus Ci., e caeno emersus Ci., ex caeno plebeio consulatum extrahere L.; kot psovka zaničevanja vrednim osebam = grdoba, grdin, grduh: labes illa atque caenum Ci.

Caesar -aris, m (gr. Καῖσαρ) Cezar, ime Julijevega rodu. Poseb.

1. L. Iulius Caesar Lucij Julij Cezar, konz. l. 90: Ci. idr.

2. njegov brat C. Iulius Caesar Strabo Gaj Julij Cezar Strabon, dober govornik; oba brata je l. 87 ubil marijevec Gaj Flavij Fimbrija: Ci.

3. C. Iulius Caesar Gaj Julij Cezar, sloviti državnik, vojskovodja, govornik in pisatelj, roj. l. 100, umorjen l. 44 v zaroti: Ci., S., T. idr.

4. njegov posinovljenec C. Iulius Caesar Octavianus, pozneje Augustus Gaj Julij Cezar Oktavijan Avgust (gl. Octāvius). Za njim so imeli vsi rim. ces. naslov Caesar (apel. = cesar) s pridevkom Augustus; po Hadrijanu se je vladajoči ces. imenoval Caesar Augustus, določeni prestolonaslednik pa samo Caesar: Aur.

5. Germānicus Caesar Germanik Cezar (gl. Germānicus pri Germānī.) — Od tod adj. Caesareus 3
a) Cezarjev (= Gaja Julija Cezarja), cezarski: nomen, numen, voltus, sanguis O., forum Stat. (ki ga je osnoval Cezar).
b) cesarski: amphitheatrum Mart. (ki ga je dal zgraditi ces. Domicijan), leones Mart. (ki jih je dal ces. Domicijan za boje z zvermi). Caesariānus (v pozni lat. Caesareānus) 3
a) Cezarjev (= Gaja Julija Cezarja), cezarski: Caesarianum civile bellum N., aequitas Val. Max., partes Plin., eques Mart., orationes Serv. hvalilni Ciceronovi govori pred Cezarjem in njemu v slavo; subst. Caesariānī -ōrum, m cezarjevci, cezarjanci, Cezarjevi privrženci v državljanski vojni: Auct. b. Afr., Fl.
b) cesarski, cesarjev (gen. pl.): collyrium Cels., Pallas Mart. (ki jo je Domicijan posebno častil), imperium, Caesareanorum temporum scriptores Vop.; subst. Caesariānī -ōrum, m cesarski služabniki ali uradniki v rim. provincah: Cod. Th., Cod. I. Caesariēnsis -e Cezarski, ime več krajev, npr.: Mauretania Caes. = vzhodni del Mavretanije: Plin., T., Colonia Caes. Icti. Caesarīnus 3 Cezarjev (= Gaja Julija Cezarja), cezarski: celeritas Ci. ep. Z gr. obrazilom (Καισάρειος) nav. le subst. fem. Caesarēa (Caesarīa) Cezareja (Cezarija) = Cezarjevo (sc. mesto), ime več mest
a) obmorsko mestece v Palestini na meji med Galilejo in Samarijo: T., Eutr., Amm.; preb. Caesariēnsēs -ium, m Cezarejci: Plin., Ulp. (Dig.).
b) glav. mesto Cezarske Mavretanije, prej Iol: Mel., Plin., Eutr.
c) glav. mesto Kapadokije: Auct. b. Alx., Plin., Eutr.
č) mesto v Fenikiji, ki so ga poselili Rimljani, prej Arca ali Arcēna urbs, roj. kraj ces. Aleksandra Severa: Aur., Lamp.
d) mesta v Kilikiji, Mali Armeniji, Pizidiji in Trahonitidi: Plin.
e) Caesarea Augusta Cezaravgusta (gl. Caesaraugusta).

Caesōnius 3 Cezonij(ev), ime rim. rodu. Poseb.

1. M. Caesonius Mark Cezonij; bil je edil skupaj s Ciceronom: Ci.

2. Caes. Paetus Cezonij Pet, konz. v Neronovem času: T.

3. Caesonia Cezonija, Kaligulova žena: Plin., Pers., Iuv., Suet. — Od tod adj. Caesōniānus 3 Cezonijev = ki izvira od kakega Cezonija: praeceptum Col.

caetrātus, slabše cētrātus, 3 (caetra, cētra) z lahkim usnjenim ščitom opremljen: Sil., scututae citerioris provinciae et caetratae ulterioris Hispaniae cohortes C. s težkimi ščiti... z lahkimi ščiti; subst. caetrātī -ōrum, m lahkoščitniki: caetrati citerioris Hispaniae C., caetratos, quos peltastas vocant,... in insidiis abdiderat L.

café [kafe] masculin kava; kavarna; rjav kot kava

café arrosé kava z žganjem
café complet kava s pecivom, maslom, džemom
café décaféiné, (familier) déca kava brez kofeina
café filtre filtrirana kava
café glacé ledena kava
café au lait, café crème mlečna kava, kapucinec
café noir, nature črna kava
café en poudre mleta kava
cuiller féminin, service masculin, tasse féminin à café kavina žlička, servis, skodelica
garçon masculin de café natakar (v kavarni)
grain masculin, marc masculin de café kavino zrno, gošča
plantation féminin de café nasad, plantaža kavovcev
tasse féminin de café skodelica kave
c'est un peu fort de café (populaire) to je težka stvar, to je pretirano, nesramno, to je precéj kosmat dovtip
brûler, griller, terréfier du café pražiti kavo
faire du café skuhati kavo
inviter quelqu'un à prendre le café koga na kavo povabiti
moudre le café mleti kavo
prendre, boire du café piti kavo

caffè

A) m

1. bot. kavovec (Coffea arabica)

2. kava:
caffè macinato mleta kava
fare, preparare il caffè skuhati kavo
caffè nero črna kava
caffè turco, alla turca turška kava
caffè espresso ekspres kava
caffè lungo, alto dolga kava
caffè ristretto, basso kratka kava
caffè macchiato kava s kancem mleka
caffè corretto kava z žganjem
al caffè pri kavi, po obedu
caffè d'orzo ječmenova kava
caffè di cicoria cikorija

3. kavarna, bar, točilnica:
andare al caffè iti v kavarno
chiacchiere da caffè kavarniške čenče
caffè concerto kavarna z glasbo in plesom, kabaret

B) agg. kavne barve:
un paio di scarpe color caffè par čevljev kavne barve

cagnone m kulin.
riso in cagnone masleni riž s parmezanom

Cāiēta -ae, f (Καιήτη) Kajeta,

1. Enejeva dojilja: V., O.

2. po njej imenovano mesto s pristaniščem v južnem Laciju (zdaj Gaeta); tam je menda Kajeta pokopana: Ci. idr., portus Caietae V. Od tod adj. Cāiētānus 3 kajetski, pri Kajeti: villa Val. Max.

cairn [kɛən] samostalnik
nagrobni spomenik; mejnik; kup kamenja

cairn terrier pasma škotskega terierja
to add a stone to s.o.'s cairn poveličevati koga po smrti

caisse [kɛs] féminin blagajna; fond; zaboj; automobilisme karoserija; okrov, ohišje (ure); musique boben; populaire prsi

caisse d'assurance-maladie bolniška blagajna
caisse claire mali boben
grosse caisse veliki boben
caisse à claire-voie zaboj iz lat
caisse communale občinska, mestna blagajna
caisse à eau (marine) tank za vodo
caisse enregistreuse registrna blagajna
caisse d'épargne (postale) (poštna) hranilnica
caisse (locale) de maladie (krajevna) bolniška balagajna
caisse à médicaments zabojček za zdravila
caisse noire tajni fond
caisse à outils zaboj za orodje
caisse de prêts posojilnica
caisse publique, de l'État državna blagajna
caisse de(s) retraite(s) pokojninski fond
caisse de secours, de solidarité bratovska skladnica
caisse de la Sécurité sociale fond socialnega zavarovanja
avance féminin de caisse blagajniško naplačilo
balance féminin de caisse blagajniška bilanca, zaključek
bon masculin de caisse blagajniško nakazilo
bordereau masculin de caisse blagajniški spisek
contenu masculin, fonds masculin pluriel de caisse, montant masculin en caisse blagajniško stanje
déficit masculin, tare féminin de caisse blagajniški primanjkljaj
entrée féminin de caisse v blagajni zbrani denar
espèces féminin pluriel en caisse gotovinsko stanje
livre masculin de caisse blagajniška knjiga
livret masculin de caisse d'épargne hranilna knjižica
vérification féminin de caisse pregled blagajne
battre la (grosse) caisse bobnati, figuré delati (veliko) reklamo
faire sa caisse prešteti svoj denar
partir avec la caisse pobegniti z blagajno
vous passerez à la caisse! pojdite k blagajni! (se često reče uslužbencu, ki ga odpustimo)
tenir la caisse voditi, imeti blagajno
il s'en va, il part de la caisse (figuré) on je jetičen

calabaza ženski spol buča; glava; nesposoben človek; ničvredna ladja; odbitje snubca, »košarica«; neuspeh pri izpitu

calabaza vinatera buča za vino
beber de calabaza v kalnem ribariti
dar calabaza(s) a uno vreči pri izpitu; »košarico« dati
echar en calabaza na pesek zidati
llevar(se) calabazas pasti pri izpitu; »košarico« dobiti
nadar sin calabazas (fig) prebijati se brez tuje pomoči
salir calabaza izkazati se za neporabnega (nesposobnega)

Calagurris -is, acc. -im, f Kalaguris,

1. mesto v tarakonski Hispaniji na ilergetskem ozemlju: L., Fl.

2. mesto v Hispaniji na vaskonskem ozemlju, roj. kraj Kvintilijana: Aus. — Od tod subst. Calagurritānī -ōrum, m Kalagurijci
a) preb. ilergetskega Kalagurija: C., z imenom Fībularēnsēs: Plin.
b) preb. vaskonskega Kalagurija z imenom Nas(s)icī: Plin.

calamister -stri, m (nom. sg. ni izpričan), pogosteje calamistrum -ī, n (gr. καλαμίς) pripomoček za kodranje las, kodralo, s katerim so si žgali in kodrali lase: Pl., Varr. idr., frons calamistri notata vestigiis Ci.; pren. o pretiranem lepotičenju govora: illa calamistris inurere Ci., ne calamistri quidem adhibebuntur Ci., calamistri Maecenatis T. izumetničene besede.

calautica (napačno calantica) -ae, f zavijača, oglavnica, čepa, žensko pokrivalo, ki se s trakom pritrdi na glavo: Afr. fr., Ulp. (Dig.), Arn., Aus., Serv., calauticam capiti accommodare Ci. ap. Non.

calcare¹ v. tr. (pres. calco)

1. teptati, tlačiti, stiskati:
calcare le scene biti gledališki igralec
calcare l'uva nel tino tlačiti grozdje v čebru; ekst. iti:
calcare una strada iti po cesti
calcare le orme di qcn. pren. posnemati koga
calcare il cappello in testa potisniti klobuk na glavo
calcare la mano pren. pretiravati (v strogosti, v zahtevah)

2. podčrtati; poudariti, naglasiti:
calcare le parole naglasiti besede, izreči besede s poudarkom

3. prerisati, prerisovati (skozi papir)

calceus -ī, m (calx1) čevelj s podloženo peto in oglavom (naspr. solea), nizek škorenj, čižem: Pl., Q., Suet. idr., calcei muliebres, viriles Varr., mutavit calceos Ci. = postal je senator (ker so senatorji nosili posebne čevlje z zaponkami), male laxus in pede calceus haeret H., calceos poscere Plin. iun. = vstati od mize (Rimljani so obedovali bosi).

calcio¹ m (pl. -ci)

1. brca:
prendere a calci qcn. koga obrcati
mandare via a calci qcn. pren. koga surovo napoditi
dare un calcio a qcn., trattare qcn. a calci pren. surovo ravnati s kom
dare un calcio a qcs. pren. kaj zavrniti, čemu se odreči
dare dei calci alla greppia pren. dobroto poplačati z žaljivkami
questi argomenti fanno a calci ti argumenti se bijejo med sabo

2. šport nogomet:
calcio americano ameriški rugby

3. šport strel:
calcio di punizione kazenski strel
calcio di rigore enajstmetrovka
calcio d'angolo kot

calcō -āre -āvī -ātum (calx1)

1. s peto ali s celo nogo kaj teptati, stopiti (stopati) na kaj, gaziti: Col., Mart., Iuv., Suet., Vulg., viscera, viperam, hydrum O., mixtaque cruor calcatur arena V., ut pede ac vestigio (podplat) Caesaris calcaretur, orabat T.

2. occ.
a) nastopiti, iti kam, stopiti kam, stopati (hoditi) po čem: Petr., Sen. ph., calcanda semel via leti H., durum calcavimus aequor (led) O., calcati Iove luci Sil. gaji, v katerih prebiva Jupiter.
b) (po)gaziti, pohoditi, (po)tlačiti, (po)teptati: Col., huc ager ille malus calcetur V., uvas calcare Ca., Varr., O., Plin., Vulg. grozdje tlačiti, mastiti.
c) rastiti, jarčiti (o petelinu): Col.

3. pren. teptati = zaničevati, prezirati, zasmehovati, v nič devati: Sen. rh., Sen. ph., Stat., Cl., domitum amorem pedibus c. O., domi victa libertas nostra hic quoque in foro obteritur et calcatur L., insultet rogis, calcet et ossa mea Pr., ut, quae refutare non possumus, quasi fastidiendo calcemus Q., c. gentem Iust.