Franja

stólčen (-a -o) adj. schiacciato, distrutto; ekst. pesto:
biti ves stolčen sentirsi le ossa peste

stólči (stólčem) perf.

1. pestare, schiacciare, spaccare:
stolči kamenje spaccare le pietre
stolči poper pestare il pepe
stolči orehe schiacciare le noci

2. (s tolčenjem odstraniti) scrostare, rimuovere (l'intonaco)

3. battere, comprimere

4. rovinare, distruggere:
toča je stolkla pšenico, vinograde la grandine ha rovinato il grano, i vigneti

5. pren. bastonare; fracassare, acciaccare:
stolči do krvi bastonare a sangue

stolétje siécle moški spol

20. stoletje le XX^e (ali 20^e) siécle
v 17. in 18. stoletju aux XVII^e et XVIII^e siécles, au XVII^e et au XVIII^e siécle
stoletja trajajoč qui dure des siécles, séculaire
skozi stoletja pendant des siécles, des siécles durant
ob prelomu stoletja au tournant du siécle

stólica (katedra) chaire ženski spol (de professeur)

stolica za literaturo chaire de littérature
sveta stolica (papeška) le Saint-Siège; medicina selle ženski spol, dé fécation ženski spol, (človeški iztrebki) selles ženski spol množine, matières fécales
iti na stolico aller à la selle

stomachique [stɔmašik] adjectif, médecine dober za želodec; ki olajšuje prebavo; masculin (= médicament masculin stomachique) zdravilo za želodec

le thé est un stomachique čaj je zdravilo za želodec

stopalo samostalnik
1. ponavadi v množini (del noge) ▸ lábfej, talpČe hočemo živeti aktivno, moramo še posebej paziti na svoje noge in stopala. ▸ Ha aktívan szeretnénk élni, különösen oda kell figyelnünk a lábainkra és a lábfejeinkre.
Povezane iztočnice: refleksna masaža stopal, diabetično stopalo

2. ponavadi v množini (del nogavice) ▸ talp
Pripnite ščipalke za perilo na stopala nogavic ali najlonskih nogavic. ▸ A zoknikat vagy a nejlonharisnyákat a csipesszel a talprésznél akassza fel.
Podnevi so dobri pajaci brez stopal, saj so otroku prav bistveno dlje kot pajaci s stopali. ▸ Napközben a talpnélküli rugdalózók jók a gyereknek, mivel sokkal tovább tartanak, mint a talpas rugdalózók.

3. (pedal) ▸ pedálŽe kot otrok sem bil veliko v stiku z motorji in avtomobili, ki sem jih že vozil, še preden sem z nogama sploh segel do stopala za plin. ▸ Már gyermekkoromban is sokat voltam motorok és autók közelében, már akkor vezettem, amikor a lábam még le sem ért a gázpedálig.
Ko se je s polno hitrostjo bližal desnemu ovinku, je nenadoma začutil mehko stopalo za zavoro. ▸ Amikor teljes gázzal közeledett a jobb kanyarhoz, egyszer csak azt érezte, hogy puha a fékpedál.

stópati¹ (-am) | stópiti (-im) imperf., perf.

1. camminare; muovere i piedi; ekst. calpestare:
ne stopajte po gredicah non calpestare le aiole

2. andare, camminare, procedere, marciare:
stopati s hitrimi koraki camminare a passi rapidi
pren. stopati po poti napredka procedere, marciare sulla via del progresso

3. mostrarsi, comparire; bagnare:
pot mu je stopal na čelo il sudore gli bagnava la fronte

4. mostrarsi; (za izražanje začetka stanja) andare:
stopati v pokoj andare in pensione
stopati v zakon sposarsi

5. entrare, andare; aderire (a):
stopiti v vojaško službo entrare nell'esercito
stopati v partizane, k partizanom andare partigiano

6. pren. esordire, entrare:
s tem romanom pisatelj stopa v slovensko književnost con questo romanzo lo scrittore entra nella letteratura slovena
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. stopati na plan affermarsi
pren. stopati komu na pot ostacolare qcn., mettere i bastoni fra le ruote a qcn.
kri mu je stopila v glavo arrossì
vino mu je stopalo v glavo il vino gli stava andando, gli dava alla testa
stopati v korak andare a passo d'uomo
pren. stopati v ospredje, v ozadje acquistare, perdere di importanza
pren. utrujenost mu je stopila v noge aveva i piedi di piombo (dalla fatica)
pren. stopiti z oblakov tornare con i piedi a terra
pren. stopiti komu na jezik chiudere il becco a qcn.
stopiti na mesto nekoga sostituire qcn.
pren. stopiti na Parnas salire sul Parnaso
pren. stopiti komu na prste sventare le macchinazioni di qcn.
pren. stopiti pred sodnika presentarsi in tribunale
stopiti pokonci (lasje) rizzarsi
stopati dol, gor discendere, smontare da; salire sopra, montare su
stopati naglo pren. pedalare
pren. stopiti na prestol salire al trono
stopiti čez bregove debordare, straripare
rel. stopiti iz reda sfratarsi, smonacarsi (monaci); deporre, lasciare il velo (suore)
stopiti v samostan prendere il velo, monacarsi
stopiti na stran nekoga schierarsi dalla parte di qcn.
nenadoma stopiti pred koga pararsi innanzi a qcn.
stopiti v sorodstveno zvezo imparentarsi
stopiti vstran tirarsi indietro, da parte

stopínja pas moški spol , pied moški spol , trace ženski spol (ali empreinte ženski spol) de pied ; (stopnja) degré moški spol

Celzijeva stopinja degré centigrade
30° C trente degrés centigrades
20° v senci (na soncu) vingt degrés à l'ombre (au soleil)
toplotna stopinja degré de chaleur, température ženski spol
stopinja mraza degré de froid
termometer kaže 10° pod ničlo le thermomètre marque moins dix (degrés) en-dessous de zéro
dolžinska (širinska) stopinja degré de longitude (de latitude)
50. stopinja severne širine cinquante degrés de latitude nord, 50° de latitude N
iti po stopinjah koga (figurativno) marcher sur (ali suivre) les traces de quelqu'un

stopínja (-e) f

1. orma, traccia, pedata:
človeške, živalske stopinje orme umane, di animali
iti po stopinjah nekoga seguire le orme (l'esempio) di qcn.

2. passo:
stopinje se bližajo, zgubljajo i passi si avvicinano, si perdono

3. fiz., mat., geogr. grado:
stopinja Celzija, Fahrenheita, Reaumurja grado centigrado, Fahrenheit, Reaumur
dolžinska, širinska stopinja grado di longitudine, grado di latitudine

stopíti (stôpim) faire un pas, s'avancer, marcher; se mettre

stopiti čez kaj franchir, passer
stopiti dol (gor) descendre (monter)
stopiti iz sortir de
stopiti na poser le pied sur, monter sur
stopiti pod kaj se mettre à l'abri (ali à couvert)
stopiti pred koga se présenter devant quelqu'un
stopiti s česa descendre de quelque chose
stopiti skozi passer à travers, traverser
stopiti hitreje presser (ali hâter) le pas, accélérer
stopiti na kopno aller (ali descendre) à terre, débarquer
napak stopiti faire un faux pas
pošteno stopiti (pohiteti) allonger le pas, marcher à grands pas (ali à grandes enjambées)
stopiti naprej (nazaj) avancer (reculer)
stopite bliže! approchez!
stopiti v službo entrer en service
stopiti v zakon se marier
stopiti v veljavo (zakon) entrer en vigueur

stopníca (-e) f

1. gradino, scalino, scala, scale; predellino:
stopati s stopnice na stopnico salire di gradino in gradino
stopnica vagona predellino (della vettura)
kletne stopnice le scale della cantina
kamnite, kovinske, lesene, marmorne stopnice scale di pietra, metalliche, di legno, di marmo
položne, strme stopnice scala piana, ripida
polžaste stopnice scala a chiocciola

2. pren. (stopnja, etapa) gradino, tappa:
to je samo ena stopnica k višjemu cilju è solo un gradino per raggiungere l'alta meta
stopiti na najvišjo stopnico zmagovalnega odra salire sul gradino più alto del podio dei vincitori
dvoramne stopnice scala a rampa
požarne stopnice scala di sicurezza, antincendio
tekoče stopnice scala mobile
samonosne stopnice scala alla marinara

stoppa f

1. pezdir, predivo:
capelli di stoppa slamasti lasje
carne che sembra stoppa trdo meso
avere le gambe di stoppa biti utrujen, zbit v nogah
essere come un pulcino nella stoppa biti neroden, nebogljen
essere un uomo di stoppa pren. biti slamnati mož

2. nareč. pijanost

store [stɔr] masculin zavesa; zastor; roleta

baisser le store pour se protéger du soleil spustiti zaveso, zastor, roleto, da bi se zaščitili pred soncem

storíti to do; to make; to commit; to perform, to execute; zoologija (povreči) to give birth to young, (o kravi) to calve

kaj storíti? what's to be done?
kaj naj storim? what am I to do?
storíti dobro (slabo) delo to do a good (a bad) deed
storíti svojo dolžnost to do one's duty
storíti uslugo komu to do a favour (ali a service) for someone
storíti slabo (dobro) uslugo komu to do someone a bad (a good) turn
storíti slabo uslugo komu to do someone a disservice, arhaično to disserve someone
storíti komu krivico to do someone a wrong, to be unfair (ali not to be fair) to someone
rad storíti to do willingly, to do with a good grace
nerad, prisiljeno storíti to do with a bad grace
storíti kaj iz lastne volje to do something of one's own free will
storíti, kot da... to make a show of..., to pretend...
storíti napako to make a mistake, to commit (ali to make) a blunder
tega ne storim rad I hate doing this
storite, kar hočete! do as you like (ali as you please)!
bomo videli, kaj se da storíti we shall see what can be done
to ti bo dobro storilo that will do you good
storil bom vse, kar bo le mogoče I'll do my best (ali my utmost)
vino mi ne stori dobro wine does not agree with me
ti bi (naj)bolje storil, če bi ostal doma you'd better (oziroma best) stay at home
on si ne stori nič iz tega (figurativno) he doesn't give a damn (ali a tinker's cuss) about it, he takes it easy
ne stori si nič iz tega! take it easy!
rečeno, storjeno no sooner said than done
to je laže rečeno kot storjeno that's easier said than done
kar je storjeno, je storjeno what's done can't be undone
mnogo je bilo storjenega much has been done

storíti hacer; causar ; (korak, skok) dar ; (povreči, o živali) criar

storiti komu krivico ser injusto con alg
storiti komu dobroto hacer bien a alg
storiti greh pecar, cometer un pecado
storiti napako cometer una falta, incurrir en un error
storiti komu silo hacer violencia a alg, (ženski) violar, forzar
storiti svojo dolžnost hacer su deber, cumplir con su deber
storiti odločilni korak dar el paso decisivo
storiti po svoji najboljši presoji hacer según su mejor criterio
storiti kar je le mogoče hacer todo lo posible
Kaj storiti? ¿qué hay que hacer?
kaj naj storim? ¿qué voy a hacer?
kaj ti je storil? ¿qué te ha hecho?
to se da storiti puede hacerse, es factible
tu se ne da nič storiti! ¡qué se ha de hacer!
ničesar ne storiti no hacer nada
to bo treba storiti eso tendrá que hacerse
s tem še ni nič storjenega con eso no basta
to človeku dobro storí (dé) esto hace (ali sienta) bien a uno
to mi ne stori nič eso no me importa nada; me es indiferente
dobro bi storil, če (bi kupil ...) harías bien en (comprar...)

stōrpio

A) agg. (m pl. -pi) pohabljen

B) m (f -ia; m pl. -pi) pohabljenec, pohabljenka:
raddrizzare le gambe agli storpi pren. počenjati kaj nesmiselnega

stožíti se (po) avoir la nostalgie de

stožilo se mi je po domu j'eus le mal du pays, il me tarda de revoir mon pays natal

stracciare

A) v. tr. (pres. straccio)

1. trgati:
stracciarsi le vesti pren. trgati si oblačila, vdati se obupu

2. tekstil razčesavati kokone

3. pren. pog. premočno premagati

B) ➞ stracciarsi v. rifl. (pres. mi straccio) raztrgati se

strada f

1. cesta; pot:
strada asfaltata, lastricata asfaltirana, tlakovana cesta
strada deserta, solitaria samotna cesta
strada battuta, frequentata prometna cesta
strada principale, secondaria glavna, stranska cesta
strada comunale, provinciale, statale občinska, pokrajinska, državna cesta
strada carrozzabile, camionabile vozna pot
strada maestra glavna cesta
strada mulattiera tovorna pot
strada di circonvallazione obvozna cesta, obvoznica
strada ferrata železnica
circolazione, traffico su strada cestni promet
codice della strada avto cestnoprometni predpisi
corsa su strada šport cestna vožnja
gara fuori strada šport terenska vožnja
attraversare la strada prečkati cesto
dare sulla strada, guardare verso la strada gledati na cesto (okna, vrata)
tagliare la strada a qcn. avto komu presekati pot

2. pot:
strada facendo spotoma
a un'ora di strada uro hoda daleč
uomo della strada človek z ulice, navaden človek
andare, finire fuori strada avto zleteti s ceste
andare per la propria strada iti svojo pot
divorare la strada avto požirati cesto, drveti
essere sulla buona strada biti na dobri poti
essere a metà strada biti na pol poti
fare strada prevoziti (pot); pren. uspevati, uveljaviti se:
un ragazzo che farà strada fant, ki bo še daleč prišel
incamminarsi per una strada, mettersi in strada, prendere la strada iti, kreniti na pot

3. pren. pot, obnašanje, ravnanje:
andare fuori strada zaiti s prave poti
andare per la propria strada iti svojo pot
cercare, trovare la propria strada iskati, najti sebi primerno delo, poklic

4. pren. cesta; stranpot:
buttarsi, darsi alla strada postati baraba
crescere per la strada rasti na ulici, v bedi
mettere qcn. sulla strada vreči koga na cesto

5. slabš.
di strada, da strada pocesten:
donna, donnaccia di strada pocestnica
ladro di strada razbojnik
parole da strada prostaško govorjenje
ragazzo di strada pobalin

6. pot, prehod (tudi pren.):
aprirsi, farsi strada tra la folla utreti si pot med množico
farsi strada uveljaviti se, zmagati:
la verità si è finalmente fatta strada resnica je končno zmagala
fare strada a qcn. iti pred kom, komu kazati pot
fare, aprire la strada a qcn. komu utirati pot

7. pren. pot, način, sredstvo:
non c'è altra strada ni druge poti

8. ekst. astr. orbita, tir, pot
PREGOVORI: tutte le strade conducono a Roma preg. vse poti vodijo v Rim
la strada dell'inferno è lastricata di buone intenzioni preg. pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni

strage f

1. klanje, pokol, pomor, morija; ekst. velika umrljivost:
la strage degli innocenti biblijsko pokol nedolžnih otročičev
la peste fece strage fra le popolazioni in Europa nel XIV secolo v 14. stoletju je kuga morila med evropskimi ljudstvi

2. uničenje, propadanje:
fare strage di cuori pren. zapeljevati na veliko

3. pren. polom, polomija, propad

4. obilica, kup