Franja

Zadetki iskanja

  • standardizírati (-am)

    A) perf., imperf. standardizzare; ekst. omologare, unificare:
    standardizirati meritve standardizzare le misure
    standardizirati jezik unificare, omologare la lingua

    B) standardizírati se (-am se) perf., imperf. refl. standardizzarsi
  • stand up

    1. neprehodni glagol
    vstati, dvigniti se; stati pokonci (lasje); pokonci se dvigniti (bodice itd.), dvigati se (dim); lotiti se, napasti (against s.o. koga)
    (javno) nastopiti, potegniti se (for za)

    I'll stand up for him whatever happens potegnil (zavzel) se bom zanj, naj se zgodi, kar hoče; (pogumno) nastopiti nasproti, upreti se (to čemu); šport postaviti se (o moštvu); pogovorno postaviti se pred, stopiti pod (v dežju vedriti); ameriško biti zraven; vzdržati (konj pri dirki itd.); plesati (with z)
    to stand up in pogovorno nositi na sebi
    I've only the clothes I stand up in imam le obleko, ki jo nosim (imam) na sebi

    2. prehodni glagol
    (le) zavlačevati; varati, slepiti
    ameriško, pogovorno pustiti na cedilu, pustiti zastonj čakati
    ameriško, sleng vzdrževati (koga), plačevati (za koga)
  • stánje état moški spol ; (položaj) situation ženski spol , position ženski spol , condition ženski spol

    stanje barometra hauteur ženski spol barométrique
    stanje blagajne état de la caisse
    budno stanje état de veille
    dejansko stanje état de faits (ali de cause), faits moški spol množine, circonstances ženski spol množine
    duševno stanje état mental, état d'âme
    izjemno stanje état d'exception (ali d'urgence)
    naravno stanje état naturel, état de (pure) nature
    obsedno stanje état de siège
    pravno stanje situation juridique
    premoženjsko stanje situation (ali état) de fortune
    prvotno stanje état primitif
    vodno stanje hauteur ženski spol (ali niveau moški spol) de l'eau (ali d'eau)
    vojno stanje état de guerre
    vremensko stanje situation météorologique (ali atmosphérique)
    stanje zaloge marchandises ženski spol množine en stock (ali en magasin), stock moški spol
    zdravstveno stanje état de santé; (pri športu) score moški spol
    biti v dobrem stanju être en bon état
    biti v dobrem zdravstvenem stanju être en bonne santé
    doseči najvišje stanje atteindre le niveau maximum
    stanje (na nogah) station ženski spol debout
  • stanovíten constant, stable, ferme, inébranlable, persévérant ; (nespremenljiv) invariable, inaltérable, fixe

    stanovitno se držati tenir ferme (ali bon)
    vreme je stanovitno le temps est (ali se maintient) au beau fixe
  • stappare v. tr. (pres. stappo) odmašiti:
    stappare le orecchie odmašiti ušesa; pren. povedati kaj neprijetnega
  • stàr âgé, vieux (vieil) ; (že v letih) d'un âge avancé, d'un grand âge, chargé d'ans ; (prejšnji) ancien ; (starinski) antique ; (obrabljen) usé ; (kruh) rassis

    silno star extrêmement vieux, familiarno vieux comme les rues, les maisons, les pierres, le monde, Mathusalem, Hérode
    star in mlado jeunes et vieux, tout Le monde
    stari oče grand-père moški spol
    stara mati grand-mère ženski spol
    stari starši grands-parents moški spol množine
    stari Grki (Slovani) les anciens Grecs (Slaves)
    stari jeziki langues anciennes
    star lisjak (figurativno) un vieux renard (ali routier)
    stari in novi svet l'ancien et le nouveau monde
    stari testament l'Ancien Testament
    moj stari! mon vieux!, mon pote!, vieille branche!
    koliko ste stari? quel âge avez-vous?, quel est votre âge?
    za kako starega me imate? quel âge me donnezvous?
    star sem nad 60 let j'ai plus de soixante ans, j'ai soixante ans passés, j'ai dépassé la soixantaine
    toliko je star kot jaz il est du même âge que moi, il est aussi âgé que moi
    stara je 20 let elle a vingt ans, elle est âgée de vingt ans
    5 let star otrok un enfant de cinq ans
    on je dvakrat toliko star kot ona il est deux fois plus âgé qu'elle, il a le double de son âge à elle
    star postajati se faire vieux, avancer en âge
    dosti star za ženitev en âge de se marier, nubile, mariable, (dekle familiarno) bonne à marier
    nadaljevati po starem continuer comme par le passé (ali dans la même voie), suivre ses vieilles habitudes
    vse ostane pri starem tout reste comme par le passé, il n'y a rien de changé
    stara šara antiquaille ženski spol
    vreči kaj v staro šaro mettre quelque chose au rancart (ali au rebut)
    zelo stara je postala (zelo se je postarala) elle est devenue très vieille, elle a vécu très longtemps
  • stàr (stára -o)

    A) adj.

    1. vecchio; anziano:
    star človek uomo vecchio; vecchio; persona anziana; anziano
    biti star kot Metuzalem essere più vecchio di Matusalemme, di Noè; nareč. žarg. essere un matusa
    koliko si star? quanti anni hai?
    midva sva enako stara noi due abbiamo la stessa età

    2. vecchio, stantio:
    star kruh pane stantio

    3. vecchio, stravecchio, invecchiato:
    stari sir formaggio stravecchio
    staro vino vino invecchiato

    4. vecchio, antico:
    stari običaji vecchie usanze
    razvaline starega gradu le rovine del vecchio castello
    zbirati stare rokopise fare raccolta di manoscritti antichi
    stari Rim Roma antica
    stara Avstrija la vecchia Austria

    5. vecchio, straccio:
    star avtomobil una vecchia auto
    star papir carta straccia
    staro železo ferri vecchi

    6. pren. vecchio, provetto:
    star voznik vecchio autista
    star član društva vecchio socio
    star znanec policije vecchia conoscenza della polizia

    7. vecchio, originario:
    stare rastlinske vrste počasi izginjajo le specie vegetali originarie vanno scomparendo

    8. vecchio, annoso:
    stari problemi questioni annose

    9. (zastarel) antiquato, arretrato:
    imeti stare nazore avere idee antiquate
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na stare dni je moral beračiti da vecchio fu costretto a mendicare
    človek starega kova, stare šole un uomo di vecchio stampo, di vecchio stile
    biti star maček v čem saperla lunga in certe cose
    stari mesec, stara luna luna vecchia
    stari oče, stara mati nonno, nonna
    stari starši nonni
    ostati stara devica rimanere nubile, zitella
    vrniti se v staro domovino tornare in patria
    biti stara korenina essere un tipo robusto, nerboruto, gagliardo
    to je stara pesem è sempre la solita solfa
    pren. stara sablja vecchio commilitone
    pejor. biti, spadati med staro šaro esser antiquato
    staro leto l'ultimo dell'anno, S. Silvestro
    varčevati za stara leta mettere da parte per la vecchiaia
    stari zemeljski vek paleozoico
    lingv. stara visoka nemščina antico alto-tedesco
    stara cerkvena slovanščina paleoslavo
    rel. stara zaveza Antico Testamento
    hist. stari vek evo antico
    hist. boj za staro pravdo lotte, rivolte contadine (XV-XVIII sec.)
    star kot zemlja vecchio come il cucco
    pejor. star pedantnež parruccone
    star petdeset, šestdeset let cinquantenne, sessantenne
    stari stric prozio
    hist. stari Rimljan quirite
    stari ženskar scapolo inveterato
    stara coprnica megera
    stara kripa trabiccolo
    stara lokomotiva caffettiera
    stara pokora (vecchio) bacucco
    stara šara rigatteria, bric-à-brac
    pren. stara škatla scarpa vecchia
    lingv. stara tržaščina tergestino
    stara turščina osmanli
    PREGOVORI:
    če se star panj vname, dolgo gori non vi è cosa peggiore che in vecchie membra il pizzicor d'amore
    stara navada — železna srajca l'abitudine è una seconda natura

    B) stári (-a -o) m, f, n
    stari so posedeli okrog peči i vecchi sedettero attorno al fuoco
    kaj pravi na to tvoj stari? che dice in proposito tuo padre?, il capo?
    ostati pri starem rimanere immutato, come prima
  • stare* v. intr. (pres. stō)

    1. knjižno obstati

    2. ostati, ostajati, biti:
    starò fuori tutto il pomeriggio vse popoldne me ne bo

    3. obotavljati se, muditi se

    4. trajati

    5. biti, najti se:
    stare all'aria aperta, al chiuso biti zunaj, na prostem, biti notri, v zaprtem prostoru
    stare in casa, a scuola biti doma, v šoli
    stare in attesa čakati
    stare a cena da qcn. biti na večerji pri kom
    stare a tavola sedeti za mizo

    6. biti, stati (v telesnem, duševnem, duhovnem stanju):
    stare attento biti pozoren
    stare buono, calmo biti dober, miren
    stare in ginocchio klečati
    stare in ansia, col cuore in gola biti v skrbeh
    stare sulla difensiva držati, obnašati se defenzivno
    stare sulle sue biti zelo zadržan

    7. počutiti se:
    stare bene, male počutiti se dobro, slabo; ekst. biti premožen, reven
    come stai? kako se imaš? kako si kaj?

    8. biti (na nekem mestu, pri nekem delu):
    stare alla cassa biti, delati na blagajni
    stare a guardia di čuvati, stražiti
    stare a servizio služiti, delati

    9. prebivati, stanovati, živeti:
    andrò a stare in campagna preselil se bom na deželo
    sta con i genitori živi pri starših
    stanno in via Garibaldi stanujejo v Garibaldijevi ulici

    10. biti, stati, nahajati se:
    la villa sta in collina vila stoji vrh griča
    non stare né in cielo né in terra biti brez zveze, nesmiselno

    11.
    stare a cuore pomeniti (komu)
    stare a dieta biti na dieti
    stare sulle spine biti v skrbeh
    fatto sta che... v resnici pa, res pa je, da... (za podkrepitev trditve)
    stando così le cose ker je pač tako, če je tako

    12.
    sta in me, in lui od mene, od njega je odvisno
    sta a lui decidere on mora odločiti

    13. biti (obstajati):
    qui sta il difficile težava je v tem
    tutto sta nel convincerlo bistveno je, da ga prepričamo

    14. iti v (vsebina):
    nella bottiglia ci sta un litro v steklenico gre liter
    nello stadio ci possono stare cinquantamila persone stadion lahko sprejme petdeset tisoč gledalcev
    non stare in sé dalla gioia pren. biti ves iz sebe od veselja

    15. (stare + glagolnik izraža trajanje dejanja)
    stavamo parlando di te o tebi smo se pogovarjali

    16. (stare a + nedoločnik izraža izvršitev dejanja samega glagola)
    stare a chiacchierare klepetati
    stare a vedere pren. počakati (kaj bodo storili drugi)

    17. (stare per + nedoločnik izraža skorajšnjost dejanja samega glagola)
    sta per piovere vsak trenutek se bo ulilo
    stare per dire hoteti reči, želeti povedati

    18.
    stare a držati se; prepustiti (v odobritev, presojo); podrediti se, pokoriti se (odobritvi, presoji):
    stare ai fatti držati se dejstev
    stare alle apparenze soditi po videzu
    stare alla decisione dei giudici podrediti se sklepu sodnikov
    stare alle parole di qcn. zaupati, verovati v besede nekoga
    stare al proprio posto ne vtikati se v tuje zadeve
    stare allo scherzo razumeti šalo
    stando a quanto si dice kakor se govori

    19.
    stare bene počutiti se dobro; ekst. biti premožen; pristajati (obleka); biti primerno, spodobiti se; prav biti (komu) (izraz privoščljivosti):
    il vestito ti sta molto bene obleka ti zelo pristaja
    non sta bene sbadigliare in pubblico ne spodobi se zehati na javnem mestu
    ben ti sta, così imparerai prav ti je, to te bo izučilo
    sta bene v redu, prav, velja (pritrdilno)

    20.
    stare male slabo se počutiti; ekst. biti brez denarja, v slabem materialnem položaju; ne pristajati:
    quella cravatta ti sta male tale kravata ti ne pristaja
    stare male a quattrini biti brez ficka, biti na tesnem z denarjem

    21.
    stare con stanovati, živeti s kom, pri kom; biti s kom (v družbi); strinjati se s kom:
    stare con i genitori živeti pri starših

    22.
    starci strinjati se s kom, pristajati na kaj; pustiti, puščati:
    ci stai a fare una gita? ali se strinjaš, da gremo na izlet?

    23.
    lasciar stare pustiti, puščati pri miru; ne se dotikati; pren. ne meniti se za
  • staréjši (-a -e) adj.

    1. komp. od star più vecchio, più anziano; maggiore; senior:
    njen starejši brat il suo fratello maggiore
    umrl je Anton Kogoj starejši è morto Anton Kogoj senior
    Plinij starejši Plinio il vecchio

    2. anziano:
    dom starejših občanov casa di riposo per anziani; pejor. ospizio dei vecchi

    3. anteriore, (più) vecchio:
    starejše izdaje klasikov le edizioni anteriori dei classici
    starejša slovenska literatura la letteratura slovena dei primordi
    arheol. starejša kamena doba paleolitico
    otr. starejši brat tato
  • starešína doyen moški spol , ancien moški spol

    starešina diplomatskega zbora le doyen du corps diplomatique
  • staréti (-ím) imperf.

    1. invecchiare:
    hitro, počasi stareti invecchiare rapidamente, lentamente

    2. (zastarevati) invecchiare; cadere in disuso; decadere, scadere:
    z današnjim bliskovitim napredkom tudi tehnično znanje naglo stari col fulmineo progresso oggidì invecchiano rapidamente anche le conoscenze tecniche
  • stárost âge moški spol ; (priletnost) vieillesse ženski spol

    v starosti (od) à l'âge de
    v moji starosti à mon âge
    v starosti šolske obveznosti d'âge scolaire
    srednje starosti d'âge moyen
    visoka starost grand âge
    kritična starost âge critique, (pri ženskah) âge climatérique, retour moški spol d'âge
    zrela starost âge mûr (ali viril)
    v svoji najboljši starosti dans la force de l'âge
    on je mojestarosti il est de mon âge
    biti iste starosti être du même âge
    starost ni vedno modrost on fait des bêtises à tout âge, le temps blanchit les têtes sans les mûrir
  • stárosten (-tna -o) adj. di, dell'età; di anzianità, della vecchiaia; senile:
    zdraviti starostne bolezni curare le malattie senili
    prekoračiti starostno mejo superare i limiti di età
    starostna pokojnina pensione di anzianità
    starosten upokojenec pensionato
    starostno zavarovanje assicurazione contro la vecchiaia
    med. starostna amnezija amnesia senile
    starostna bebavost perbiafrenia, demenza senile
    starostna naglušnost presbiacusi
    starostna distribucija distribuzione (della popolazione) per età
  • státi (stanem) coûter

    drago stati coûter cher
    malo stati ne pas coûter cher, être bon marché
    to ga je veliko stalo cela lui a coûté cher (ali beaucoup d'argent), figurativno cela lui a beaucoup coûté, il l'a payé cher
    koliko to stane? combien cela coûte-t-il (ali vaut-il)?, quel en est le prix?, familiarno combien ça coûte (ali ça vaut)?
    naj stane, kar hoče coûte que coûte
  • státi (stojim) être (ali se tenir) debout; être, se trouver ; (o uri) être arrêté ; (delo, promet) être paralysé ; (tehnika) ne pas fonctionner

    nasproti stati être en face (ali vis-àvis) de
    pokonci stati se tenir debout (ali droit)
    stal je ob oknu il était à la fenêtre
    stati na lastnih nogah (figurativno) être indépendant, voler de ses propres ailes
    ura stoji la montre (ali la pendule, l'horloge) est arrêtée
    stati na straži être de faction (ali en sentinelle)
    koliko postelj lahko stoji v tej sobi? combien cette chambre peut-elle contenir de lits?
    stati v pozoru se tenir au garde-à-vous
    tesno stati drug ob drugem être coude à coude
    odkar stoji svet depuis que le monde existe, depuis que le monde est monde
    z njim teorija stoji in pade la théorie dépend entièrement de lui
    kaj stoji v časopisih? qu'y a-t-il de nouveau dans les journaux?
    stoj! halte!, qui vive?
  • státi (stánem) imperf. costare:
    malo, veliko stati costare poco, molto
    šolanje otrok veliko stane la scuola dei ragazzi costa molto
    življenje v mestu stane la vita in città è cara
    pren. neprevidnost bi me lahko stala glavo, življenje per via dell'imprudenza sarei potuto morire
    pren. pravdanje ga je stalo premoženje le tante cause gli costarono un occhio della testa
    to te lahko še mnogo stane (me) la pagherai (cara)!; rischi di pagarla cara
    naj stane, kar hoče costi quel che costi
    trg. koliko stane? quanto costa?, quanto viene?, quant'è?
    PREGOVORI:
    vsaka šola nekaj stane l'esperienza è madre della scienza
  • státi (stojím) imperf.

    1. stare in piedi; stare, starsene, essere; esserci:
    stati kot kip, kot okamenel, kot vkopan starsene immobile, rigido
    stati pri oknu starsene alla finestra
    stati v vrsti stare in fila
    stati na rokah reggersi sulle mani
    miza stoji postrani il tavolo sta sghembo
    hiša stoji zdaj prazna la casa adesso è vuota
    grad še danes stoji il castello c'è ancora

    2. star fermo; fermarsi; arrestarsi:
    avtobus, vlak še stoji la corriera, il treno sta ancora fermo
    gradnja spet stoji la costruzione si è nuovamente arrestata

    3. essere durevole; durare:
    ta jabolka stojijo questa sorta di mele dura

    4. gastr. lasciar riposare:
    testo naj stoji pol ure lasciar riposare l'impasto una mezz'ora

    5. obl. stare bene, stare a pennello:
    obleka stoji, kot bi bila narejena zate l'abito ti sta a pennello, come fosse fatto su misura

    6. ekon. pog. essere (di situazione economica, finanziaria):
    podjetje stoji dobro, slabo la situazione economica dell'impresa è buona, pessima

    7. pren. stati pred trovarsi davanti a, di fronte a:
    stati pred odločitvijo trovarsi davanti a una decisione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zdelo se mi je, da čas stoji mi pareva che il tempo si fosse fermato
    odkar svet stoji da che mondo è mondo
    pog. vlak stoji na vsaki postaji il treno si ferma a tutte le stazioni
    pog. vse stoji na glavi tutto è sottosopra, c'è un disordine generale
    pog. stati komu na luči fare ombra a qcn.
    pren. stati na lastnih nogah essere indipendente
    pren. stati na majavih, trhlih nogah non dare affidamento, non essere ben fondato
    pren. stati komu na poti essere di ostacolo a qcn.
    stati na stališču, da ... prendere posizione su qcs.
    pren. stati na čigavi strani, na strani koga prendere le parti di qcn., appoggiare qcn.
    pren. trdno, z obema nogama stati na zemlji essere coi piedi bene a terra
    pren. stati ob strani tenersi in disparte
    vulg. stati do kolen v dreku avere l'acqua alla gola, trovarsi in una situazione disperata
    še danes, po tolikih letih mi stoji živo pred očmi podoba do tal razdejane Hirošime ancor oggi, a distanza di tanti anni ho viva davanti agli occhi l'immagine di Hiroshima rasa al suolo
    pren. stati pred oltarjem sposarsi
    pren. stati s prekrižanimi rokami starsene con le mani in mano, non combinare niente
    pren. stati za kom aiutare (di nascosto) qcn.
    pren. stati komu za petami stare alle calcagna di qcn.
    kako stoji naše moštvo na turnirju? che posto occupa la nostra squadra nel torneo?
    klobuk ti stoji prav il cappello ti sta bene, ti sta a pennello
    komaj še stojim (na nogah) mi reggo in piedi a malapena (dalla stanchezza)
    lasje mu stojijo pokonci od strahu dalla paura i capelli gli si rizzano in testa
    stati visoko na družbeni lestvici occupare un posto preminente nella gerarchia sociale
    lingv. samostalnik stoji v rodilniku il sostantivo è nel genitivo
    hotel stoji v središču mesta l'albergo si trova nel centro (cittadino, della città)
    lingv. za glagoli premikanja stoji namenilnik i verbi di moto sloveni vogliono il supino
    lov. pes stoji il cane è in punta
    vet. samica stoji la femmina è in calore
    šport. stati v predklonu flettere il busto
    šah. trdnjava stoji na h liniji la torre se ne sta sulla linea h
    voj. stati v pozor stare sull'attenti
    PREGOVORI:
    prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi
  • státi2 (stojim) estar en pie, mantenerse en pie; estar ; (o uri) estar parado ; (ne iti) estar (ali quedarse) parado ; (delo, promet) estar paralizado ; teh no funcionar

    pokonci stati mantenerse derecho
    stati na lastnih nogah (fig) ser independiente, vivir por cuenta propia
    stati komu ob strani asistir a alg, ayudar a alg, secundar a alg
    stati na strani koga estar de parte de alg
    stal je ob oknu estaba asomado a la ventana
    hiša še stoji la casa existe aún
    hiša stoji že od leta 1800 la casa existe desde 1800
    ura stoji el reloj está parado
    stati v pozoru estar en actitud militar, estar cuadrado militarmente
    spomenik stoji na trgu el monumento está en la plaza
    stati na straži estar de centinela; hacer centinela
    odkar stoji svet desde que existe el mundo, desde el mundo es mundo
    ne moči stati (od utrujenosti) no poderse tener en pie
    težkó stoji na nogah (pokonci) le cuesta estarse derecho
    koliko postelj lahkó stoji tu? ¿cuántas camas caben aquí?
    pridevnik stoji pred (za) samostalnikom el adjetivo precede (sigue) al sustantivo
    z njim teorija stoji in pade la teoría depende en absoluto de él
  • statim, adv. (stāre)

    1. stoje, stoječki, trdno, nepremično (na mestu stoječ): qui rem cum Achivis gesserunt statim Enn. ap. Non., quin statim rem gerat Pl., statim stant signa Pl., quod natura statim respuit Ci.; occ. stalno, neprestano, neprenehno, nenehno, vsevdilj, ves čas, redno: talenta argenti bina statim capiebat Ter. leto za letom, delaborat cum statim puer Afr. ap. Non., vectigalia legerunt vestra et servantur statim Acc. ap. Char., officiis inferialibus statim factis Ap. Klas. le

    2. metaf. z mesta, na mestu, takoj, nemudoma, prècej, pri (tej) priči, zdajci: Sen. ph., Sen. tr., Suet., Fl. idr., de se ter sortibus consultum dicebat, utrum igni statim necaretur an in aliud tempus reservaretur C. Balbutium venenum bibisse statimque mortuum esse Ci., statim in colles regredi S., principio anni statim res turbulentae L., statim curiā, deinde Italiā deiectus T.; s praep.: statim a prima luce Col., a prima statim maturitate Plin., statim post civilia bella Suet.; v zvezi s temporalnimi stavki statim ac (atque) ali statim quam Icti., statim ut, statim simul ac, statim cum brž ko, prècej ko, takoj ko: statim ut deposuimus, sensi … Ci., statim se iturum, simul ac ludorum apparatum iis tradidisset Ci. ep., Verres simul ac tetigit provinciam, statim Messana litteras dedit Ci., sex sestertia si statim dedisses, cum dixti mihi Mart.; z abs. abl.: statim Catone absoluto Ci., hostium navibus captis statim ex classe copias suas eduxit N.
  • statu quo [statükwo] masculin, latin (do)sedanje, obstoječe stanje

    maintenir le statu quo vzdrževati, obdržati status quo