Franja

bash [bæš] prehodni glagol
sleng (in, on, against) silovito udariti, treskniti

basilicus 3, adv. -ē (izpos. βασιλικός) kraljévi, kraljevski = oblasten: edictiones, facinora Pl.; = prekrasen, sijajen: victus Pl., vitis Col., Plin. neka vrsta trte pri Dirahijcih, exornatus basilice, basilice se inferre, basilice agere eleutheria Pl.; šalj. pren.: ut ego interii basilice Pl. kako popolnoma. Od tod subst.

1. basilica -ae, f (βασιλική, sc. οἰκία ali στοά) bazilika, javna razkošna stavba s stebrišči (na rim. forumu ali v drugih mestih), namenjena sodnim sejam, opravljanju trgovskih poslov in raznim zborovanjem: Ci., Ap. Rim. bazilike so bile zgrajene po vzoru atenske sodilnice, ki se je imenovala βασιλική po „arhontu kralju“ (ἄρχων βασιλεύς), ki je predsedoval sodnim sejam. Prvo baziliko v Rimu je zgradil M. Porcij Katon (basilica Porcia) kot cenzor l. 185: L. Pozneje so v Rimu zgradili še več drugih bazilik, npr. basilica Opimia Varr., Iulia, Aemilia, Pauli Plin.; oznaka za kraj, ki se mnogo obiskuje: basilicam habeo, non villam, frequentia Formianorum Ci. ep.

2. basilicus -ī, m (sc. iactus) kraljevski met, najboljši met pri kockanju (talī): Pl.

3. basilicum -ī, n
a) (pre)krasno oblačilo: Pl.
b) v gr. obl. basilicon -ī, n kraljevi oreh, najboljša vrsta orehov: Plin. (= basilica nux Macr.).

basis -is (-eos), acc. -im, abl. -ī, f (gr. βάσις)

I. v pravem pomenu

1. arhit.
a) podnožje, podloga, podstava, podstavek: Vitr., columellae, sepulcri Ci., statua abiecta basim in foro manere voluerunt Ci., bases abacorum Plin.; preg.: aliquem cum basi sua metiri Sen. ph. koga s podlogo vred meriti = preceniti (precenjevati) koga; pren.: bases virtutis Vulg. podstave.
b) najspodnejši (najnižji) del stebrovega trupa: scapi Vitr.
c) podzid(je): villae Ci. ep.

2. mat.: basis trianguli Ci. (črta) osnovnica; basis arcus Col. tetiva.

3. živalski podplat: P. Veg.

— II. pren.

1. gram. osnovna beseda: Varr.

2. metr. zveza dveh stopic: slovničarji.

3. ret. podstava pripovedi: Don.

bask [ba:sk] neprehodni glagol (in na)
sončiti, greti se, uživati

basket¹ [bá:skit ameriško bǽskit] samostalnik
koš, košara; posoda

as blind as a basket čisto slep
to put (ali have) all one's eggs in one basket staviti vse na eno karto
to be left in the basket ne biti izbran
the pick of the basket najboljši
to give the basket zavrniti
ameriško, hudomušno like a basket of chips zelo ljubko, zelo prijetno

bas kitara stalna zveza
(brenkalo) ▸ basszusgitár
Pri omenjenem posnetku sta sodelovala Buddy Miles na tolkalih in Stephen Stills na bas kitari. ▸ Az említett felvételen együtt játszott Buddy Miles ütőhangszeren és Stephen Stills basszusgitáron.
Sopomenke: basovska kitara

bàsma ž (t. basma)
1. kotenina, tiskanina
2. rog za smodnik, pušica za smodnik
3. tisk, tiskana knjiga: basma ove knjige nije dobra; u biblioteci imam mnogo starih knjiga, i basme i jazme tiskane in rokopisne knjige

basso

A) agg.

1. nizek, majhen:
casa bassa nizka hiša
statura bassa nizka postava
i quartieri poveri sono nella parte bassa della città revne četrti so v spodnjem delu mesta
fare man bassa di qcs. pren. pleniti, prisvajati si
avere il morale basso pren. biti pobit, potrt

2. plitev:
fondale basso plitvo dno
essere in basse acque pren. biti v težavah, v škripcih

3. nizek, tih:
a voce bassa potihoma, tiho

4. ozek, tenek:
nastro basso ozki trak

5. pozen:
basso Medioevo pozni srednji vek
bassa stagione turiz. predsezona, posezona

6. ekst. južen, spodnji:
la bassa Italia južna Italija
il basso Po spodnji Pad

7. nižji, navaden:
la bassa forza navadni vojaki
basso clero nižja duhovščina
messa bassa tiha maša

8. ekst. nizek, nizkoten, podel:
bassi istinti nizki nagoni

9. nizek, majhen:
basso prezzo nizka cena
pressione bassa nizek tlak

B) avv.

1. dol, navzdol, nizko:
guardare basso gledati navzdol
colpire basso udariti, zadeti (pre)nizko
volare basso nizko leteti

2. tiho

C) m

1. spodnji del:
l'iscrizione si trova sul basso della colonna napis je na spodnjem delu stebra
scendere a basso, da basso iti dol, v pritličje

2. pren.
cadere in basso nizko pasti
guardare qcn. dall'alto in basso gledati koga zviška
gli alti e bassi della vita življenjski vzponi in padci, življenjske radosti in tegobe

3. glasba bas:
basso comico basso buffo
basso continuo basso continuo, generalni bas

4. kletno stanovanje (v Neaplju)

Bastarnae: L., T., Cl. in Basternae: O., Plin., -ārum, m Bastarnci, Basternci, germ. ljudstvo ob Prutu; sg. Bastarna -ae, m Bastarnec: L.

basterna -ae, f (izpos. iz βαστάζω ali sor. z bastum) krog in krog pokrita nosilnica za gospe, ki sta jo na prečnih drogovih nosili muli: Lamp., Pall., Amm., Hier.

bastonata f

1. udarec s palico

2. pren. udarec, neuspeh:
prendere una bastonata in affari doživeti poslovni neuspeh

bastone m

1. palica:
bastone nodoso grčava palica, gorjača
bastone da passeggio sprehajalna palica
bastone animato votla palica s skrito konico
mettere i bastoni fra le ruote pren. metati polena pod noge
usare il bastone e la carota uporabljati palico in korenček; malo zlepa, malo zgrda
essere il bastone della vecchiaia biti opora v starosti

2. znak dostojanstva, avtoritete:
bastone di maresciallo maršalska palica
bastone vescovile škofovska palica
avere il bastone del comando pren. poveljevati, voditi

bàš adv.

1. (prav, ravno) proprio, appunto:
v dežju ni baš prijetno na pot con la pioggia non è proprio piacevole mettersi in viaggio

2. (pač) ○, se, quando:
delal je, kakor se mu je baš ljubilo lavorava come e quando gli garbava

3. (ravnokar) or ora:
baš je šel mimo è passato or ora

bašibòzuk m (t. bašybozuk) zgod. neredna, nedisciplinirana turška vojska: zajedno sa regularnim trupama borili su se i bašibozuci neredni in nedisciplinirani vojaški oddelki

bat¹ [bæt] samostalnik
zoologija netopir

as blind as a bat skoraj slep, skrajno kratkoviden
he's got bats in the belfry čudne muhe mu rojijo po glavi, ima čudne domisleke
to go like a bat out of the hell švigniti kakor strela
to go bat ponoreti
to be bats biti prismuknjen

bat, šalj. beseda, s katero se smeši in odbija ugovor, uveden z „at“, at … bat nekako ali … bali: Pl.

batacazo moški spol udarec pri padcu; prazen udarec, neuspeh, polom, fiasko

dar (pegar) un batacazo pasti kot je kdo dolg in širok

bataclan [bataklɑ̃] masculin, familier krama, navlaka, ropotija, šara

et tout le bataclan in vse ostalo

Batāvī -ōrum, m Batavci, kelt. ljudstvo, ki se je s prvotnih bivališč preselilo na otoke v renskem poustju; zato se imenuje pokrajina med Renom in Valo insula Batavorum: C., T. idr.; sg. Batāvus -ī, m Batavec: Mart.; kolekt.: Sil., Iuv. Od tod adj. Batāvus 3 batavski: spuma Mart., aurem habeo Batavam Mart. neomikano uho.

bate² [beit] samostalnik
lugovina
sleng razburjenje

to get in a bate razburiti se