Franja

affulgeō (adfulgeō) -ēre -fulsī

1. prisijati, zasijati: non Venus (večernica) adfulsit O., navium speciem de caelo adfulsisse L. da so podobe ladij sevale z neba, per eos dies caeli ardentis species adfulserat L.

2. pren. (kakor zvezda) vziti, zasijati, prikazati se: lux quaedam adfulsisse civitati visa est L., et mihi talis aliquando fortuna adfulsit L., Sardiniae recipiendae repentina spes adfulsit L., ex insperato gaudium adfulsit L., instar veris... voltus ubi tuus adfulsit populo H. kadar tvoje obličje zasije narodu kakor spomladansko sonce, Cretensibus nihil tale praesidii affulsit Val. Max., nitenti affulsit vultu ridens Venus Sil., ut prima occasio affulsit Fl., in rebus scaevis affulsit fortunae nutus hilarior Ap.

affundō (adfundō) -ere -fūdī -fūsum

1. prili(va)ti: ei (nido) vim genitalem adfundere T. oplaja s svojim semenom, frigida in aqua adfunditur venenum potioni T., venenum vulneri adfusum T., Mosae fluminis os amnem Rhenum Oceano adfundit T. izliva, adf. vinum arbori (kot pitno daritev) Plin., colonia amne adfusa Plin., amnis Meander plurimis adfusus oppidis Plin. ob mnogih mestih tekoč; pren.: afundere alicui vim vitalem T. vliti, affusis puppes procedere ventis Sil. z vetrovi, uprtimi v jadra, affuso squalent a pulvere crines Sil. od primešanega prahu, rubor, qui gravissimis quoque viris subitus affunditur Sen. ph. ki polije tudi... može, undique affusa ducum plebisque turba Sen. tr. privrela.

2. vreči, prideti k čemu: ut equitum tria milia cornibus adfunderentur T. da se postavi 3000 konjenikov ob krilih. — Od tod pt. pf. affūsus (adfūsus) 3 (o prosečih) padši na kolena pred kom, prostrt: adfusa poscere vitam O. ob njegovih kolenih, cum supplice mundo adfusi... rogamus Lucan.; z dat.: adfusae iacent tumulo O., Cleopatra affusa Caesaris genibus Fl. ob Cezarjevih kolenih.

afiliírati to affiliate

afiliírati se to affiliate (z to, with)

afinidad ženski spol sorodstvo (po svaštvu); sorodnost; podobnost, zveza, prijateljstvo

guardar afinidad (con) biti v sorodu (z)

āfluō -ere odtekati; z ex: Gell.

africano afriški

africano m Afričan, Afrikanec; črn marmor z belimi in rdečimi žilami

Āfricus 3 (Āfer) afriški, punski: Africa terra Enn. ap. Ci., L. Afrika = punska dežela, bellum = druga punska vojna: L. ali = Cezarjeva vojna v Afriki: C., Vell., triumphus Vell. (po Cezarjevi afr. vojni), bella Sil. Sifakove vojne proti Puncem, praesidia L., ora L., litus Plin., mare S., T. ali pelagus Mel. morje ob Kartagini, ventus Africus Ci. ali Africus ventus L. (= subst. Āfricus -ī, m). Subst.

1. Āfricus -ī, m (sc. ventus) (deževni) jugozahodnik, odjužnik: auster... in Africum se vertit C., qui portus ab Africo tegebatur, ab austro non erat tutus C., creber procellis V., decertans Aquilonibus, luctans Icariis fluctibus, protervus H., praeceps H. privrševajoči, furibundus et ruens Sen. ph. Pooseb.: Āfricus pater Pr. Od tod zopet adj.: Africae procellae H.

2. Āfrica -ae, f (sc. terra) Afrika, in sicer
a) v širšem pomenu Afrika, ki so jo Grki imenovali Λιβύη: in divisione orbis terrae plerique in parte tertia Africam posuere S.; met. Afričani: Africa terribilis Varr. ap. Non., in omni Africa, quae procul a mari incultius agebat S.
b) v ožjem pomenu kartaginsko ozemlje z deželo med obema Sirtama, pozneje rim. pokrajina (Africa propria ali Africa provincia): Africam, arcem omnium provinciarum natam ad bellum contra hanc urbem gerendum obtinere Ci., Utica atque Hippo valentissimae urbes totius Africae N.; pren. Afričani, preb. te pokrajine: Varr., Ci. ep.
c) v najožjem pomenu le pokrajina, imenovana Zeugis ali Zeugitana (regio), z glav. mestom Kartagino: a Tusca Zeugitana regio et quae proprie vocetur Africa est Plin. — Od tod adj. Āfricānus 3 afriški, v Afriki, iz Afrike: possessiones N., bellum Ci. idr. Cezarjeva vojna v Afriki, rumores Ci. in causae (homatije) Ci. v tej vojni, Africanae gallinae Varr., Col. pegatke, Afr. mures Plin. afriške miši, pri Pl. šalj. = „panterji, tigri in levi“, Africanae ferae Ci. ep. ali Africanae bestiae Varr. ali subst. Āfricānae -ārum, f (sc. ferae) L., Plin., Plin. iun., Suet. afriške zveri = panterji, leopardi, tigri in levi za igre v amfiteatru. — Kot priimek
a) dveh Scipionov, ki sta se zmagovito bojevala s Punci: Āfricānus -ī, m Afričan (gl. Cornēlius).
b) boginje Cerere v Afriki, ki so ji kot svečenice služile vdove, ki se niso več hotele omožiti: Āfricāna -ae, f Afriška: Tert.

Afrika samostalnik
(celina) ▸ AfrikaPovezane iztočnice: Centralna Afrika, Južna Afrika, Podsaharska Afrika, Severna Afrika, Severovzhodna Afrika, Srednja Afrika, Subsaharska Afrika, Vzhodna Afrika, Zahodna Afrika, Črna Afrika

afront samostalnik
(napad ali nasprotovanje) ▸ sértegetés, gyalázkodás
Gotovo v vseh sistemih, tudi v najbolj idiličnih demokracijah, upiranje in afront neizogibno vodita v težave. ▸ Az ellenállás és a gyalázkodás minden rendszerben, még a legidillibb demokráciákban is elkerülhetetlenül nehézségekhez vezet.
Kar se je zgodilo, je afront naši človečnosti. Z ljudmi se ne sme tako ravnati. ▸ Ami történt, az emberségünk meggyalázása. Emberekkel nem szabad így bánni.

Agathoclēs -is in -ī, m (Ἀγαϑοκλῆς) Agatokles, gr. moško ime. Poseb. znani so:

1. Termljan nizkega rodu, rojen l. 361, sirakuški tiran: Ci., L., idr. Od tod adj. Agathoclēus 3 (Ἀγαϑόκλειος) Agatoklejev: Plin., Sil.

2. Cizičan, gr. zgodovinopisec: Ci.

3. vojskovodja Aleksandra Vel.: Cu.

4. gr. filozof in pisec del o kmetijstvu, doma z otoka Hiosa (Chios): Varr., Col., Plin.

Agēnōr -oris, m (Ἀγήνωρ) Agenor, Kadmov oče, Finejev oče ali ded, praded Didone, kot feničanski heroj po mitu Belov brat, sin Neptuna in Libije: V., O., Val. Fl. Od tod adj. Agēnoreus 3 Agenorjev: bos O. Evropin bik (ozvezdje), domus O. Kadmova, toda tecta Val. Fl. Finejeva hiša; pren.

1. feničanski: ahenum Mart., ahena Sil.

2. kartažanski: arces Sil. = Kartagina, ductor Sil. = Hazdrubal ali Hanibal, Agenorei nepotes ali subst. Agēnoreī -ōrum, m Agenorjevi vnuki = Kartažani: Sil. Patronim Agēnoridēs -ae, m (Ἀγηνορίδης) Agenorid, Agenorjev potomec = Cadmus: O., Mart. ali = Perseus: O. ali = Phineus: Val. Fl., tudi = Kartažan, Feničan: Sil. (z gen. pl. Agēnoridûm).

ă̄ger¹ -grī, m (agere, ager, pravzaprav „kraj, kamor se goni živina na pašo“)

1. polje, njiva, zemljišče: agri arvi et arbusti et pascui Ci., ager est, qui arari aut coli possit Ci., unus ager CCC milia tritici dat Ci., agrum colere Ci., ager fertilis, fructuosus, agri frugiferi, lati atque uberes Ci., ager uber, fertilissimus L., agri ac pecoris magis quam belli cultor S., agros prolatare T.; ager = drevesnica: Gell.; ager decumanus Ci. desetinska zemlja; met.: homo ab agro remotissimus Ci. vsemu kmetovanju tuj; agrīcultūra -ae, f (tudi cultura ali cultus agrorum) ali agrīcultiō -ōnis, f poljedelstvo, kmetijstvo: Ci.; agrīcultor -ōris, m poljedelec, kmetovalec: Ci.

2. (v prozi nav. pl.) ravna zemlja, plano polje
a) (v naspr. z mestom) vas, kmetje (v zvezah: na kmete, na kmetih, s kmetov): neque agri neque urbis odium me unquam percipit Ter., permulti et ex urbe et ex agris se in illa castra conferunt Ci., non solum ex urbe, verum etiam ex agris ingentem numerum perditorum hominum collegerat Ci., in agris erant tum senatores Ci. na kmetih, po letoviščih, vastati agri sunt, urbs assiduis exhausta funeribus L.
b) (v naspr. z vasjo) prosto polje, plano (na planem), pod milim nebom: modo ruri esse, modo in urbe, saepius in agro Cels.
c) (v naspr. z gorami) dolina: ignotos montes agrosque salutat O.
č) (v naspr. z morjem) in agrum v polje, proti kopnemu, proti suhi zemlji: arx Crotonis una parte imminens mari, altera parte vergente in agrum L., pars muri versa in agros L.; occ. in agrum (zemljemersko) = (noter) v polje, v dolžino (naspr. in fronte, in frontem = v širino): mille pedes in fronte, trecentos cippus in agrum hic dabat H. steber je oznanjal, da meri prostor 1000 čevljev v širino, 300 čevljev v dolžino (= 300000 kvadratnih čevljev).

3. kaki občini pripadajoče zemljišče, ozemlje, pokrajina, okraj, obmestje: amnis per Assorinorum agros fluit Ci., agris et urbibus et nationibus rem publ.... auxerunt Ci., Suessiones... latissimos feracissimosque agros possidere C.; večinoma kolekt. v sg.: ager Arretinus S., Tusculanus, Veiens Ci., Noricus C., in agro Troade, Falerno N., ille cives suos agro atque urbibus augeri maluit quam... N., his civitas data agerque trans Anienem L. Poseb. ager publicus državno zemljišče, privojevana zemlja, ki so jo ali prodajali (agri quaestorii) ali razdeljevali svetiščem (agri consecrati) ali odkazovali posameznikom (viritim) in celim občinam, nekaj pa je je ostalo za pašnike (scripturae): iubet eosdem decemviros omnibus agris publicis pergrande vectigal imponere Ci.

Agēsimbrotos -ī, m (Ἀγησίμβροτος) Agezimbrot, pomorski poveljnik z Rodosa, ki se je boril proti mlademu Filipu Makedonskemu: L.

aggemō (adgemō) -ere vzdihniti (vzdihovati), tarnati zaradi česa, s kom: aggemit Alcides O.; z dat.: agg. loquenti Stat.; pren.: aggemit nostris malis carina O.

aggenerō (adgenerō) -āre k čemu (še) roditi; z dat.: Tert.

agger -eris m (aggerere) „vse, kar se nanosi za utrdbo“

1. gradivo za nasip (zemlja, ruševine, kamenje, drevje, pesek): aggerem petere Ci. iti po..., comportare aggerem C., cratibus atque aggere paludem explere ali aggere et cratibus fossas explere C. ali fossas aggere complere V., cavernas aggere implere Cu., trabes multo aggere vestire C., rates terra et aggere integere C.; pesn.: tecta aggere moliri V. graditi in z zemljo utrditi, tepidoque onerabant (ossa) aggere terrae V.

2. met. zemeljski namet, nasip, okop: terreus Varr., terreno ex aggere bustum V., agrestis T. zemeljski nasip kot poljska ograja; taborski nasip: sedes castrorum in morem... aggere cingit V.; oblegovalni nasip: aggerem struere T. ali exstruere, instruere C. ali iacere C., S. ali erigere Lucan. napraviti, nasuti, aggerem ad urbem promovere (za napad) L., aggeribus ignes inicere L. zažgati (ti nasipi so bili namreč deloma iz protja in vejevja); pren.: esset... agger Italiae oppugnandae Graecia Ci.

3.
a) rimski mestni okop: aggere et fossis et muro circumdat urbem (Servius) L. (ta okop je bil na vzhodu mesta od Kolinskih do Eskvilinskih vrat) = agger Tarquinii Superbi Plin. (ker ga je ta kralj povišal) = agger maximus Ci. (bil je namreč 7 stadijev dolg, 50 čevljev širok in nad 60 čevljev visok). To staro utrdbo je Mecenat deloma spremenil v sprehajališče, kjer so se radi mudili glumači, vedeževalci idr. kratkočasniki; na njegovem spodnjem delu proti mestu so prebivali mnogi reveži: Q. Iuv., Suet., nunc licet aggere in aprico spatiari H.; od tod pesn. sploh mestni okop: proelia miscent aggeribus moerorum V., quem pulsi pristina Turni aggere moerorum sublimem gloria tollit V., cocto aggere opus Pr. zidovje iz žgane opeke.
b) obmejna utrdba, deželna obramba: latus unum Angrivarii lato aggere extulerant T.
c) pristaniški, obrežni nasip: Vitr., aggerem iaciebat a litore C., incohatus a Druso agger Rheno coërcendo T., aggeribus ruptis exit amnis V.; pesn. ježa, breg sploh: gramineus ripae agger V., herbosus agg. O., flumineus agg. Sil.
č) nasuto cestno površje, nasuta cesta: viae deprensus in aggere serpens V. na cestišču, aggerem viae III cohortes obtinuere T.; aggeres umido paludum imponere T. nasute ceste v močvirju, solidus agg. Stat.

4. pesn. vzpetina, višina, kup: aggeres Alpini V. alpski vrhovi, tumulique ex aggere fatur V. iz gomile, comprenditur ignibus agger O. grmada, agg. busti Val. Fl., aggeres nivei V. kupi snega, agger armorum T., in mediis exsangui rege reperto aggeribus Val. Fl., cadaverum, caesorum aggeres Amm.; tudi = vzdigajoče se morsko valovje: consurgit ingens pontus in vastum aggerem Sen. tr., nec rursus ab alto aggere deiecit pelagi, sed pertulit unda Lucan., consurgens agger aquarum Sil.

Opomba: Star. obl. arger, v rokopisih tudi adger, pri Luc. acc. āgerem, abl. āgere.

aggerō (adgerō) -ere -gessī -gestum

1. prinesti (prinašati), privleči, dobaviti (dobavljati): aquam Pl., pisciculos Varr., luta et limum Ci. ap. Non., terram Sen. ph., humum ex montibus Cu., caespitem T.; z ad: ipsi aggerunt ad nos (bona) Pl.; z dat.: ingens aggeritur tumulo (za gomilo) tellus V., aggesta fluminibus terra Plin. naplavljena; subst. pt. pf. aggestum -ī, n zemeljski nasip: Amm.

2. pren.
a) (s trudom) nalagati, kopičiti kaj na kaj: quadrantes aggerere patrimonio Ph., opes opibus Sen. ph.
b) pretiravaje omeniti, povedati, praviti, obsipavati koga s čim: amici... intendere vera, adgerere falsa T. adg. probra T., multa adgerebantur etiam insontibus periculosa T.

aggestus (adgestus) -ūs, m (aggerere, adgerere)

1. prinašanje, dobava: copiarum T. dovoz živil, pabuli, materiae, lignorum adgestūs T., via solidata aggestu arenae Aur. z nasipavanjem.

2. met. nasip, jez: magno aggestu suspensa vestibula Sen. ph., agg. cineris Vulg.; occ. gomila: Ps.-Q.

agglūtinō (adglūtinō) -āre -āvī -ātum

1. prilepiti, privariti (privarjati): tu... hoc proemium agglutinabis Ci. ep., agg. aurum Plin.; z dat.: (regulis) sunt anuli agglutinati Vitr., ovi album... fronti agg. Cels.; z in in abl.: agg. aliquid in genibus Cels.

2. pren. prije(ma)ti se koga, obesiti (obešati) se na koga: meretrices extemplo se applicant, adglutinant Pl., mihi ad malum malae res plurimae se adglutinant Pl.

aggravō (adgravō) -āre -āvī -ātum (ad in gravis)

1. težje napraviti (delati), oteževati (naspr. elevare): aggravatur pondus illā Plin.

2. pren. večjo moč da(ja)ti čemu: ruinam suam illo pondere Plin., ictūs Plin.
b) (po)slabšati, poveč(ev)ati: curam curā aggravant Ph., agg. dolorem, sortem alicuius Cu., vulnera Plin., aggravata valetudo Suet., agg. inopiam sociorum L., quo (bello) si aggravatae res essent L., adeo sine ulla ope hostis, quae aggravaret (ki bi bila položaj poslabšala), cum ipsā difficultate rerum pugnandum erat L.; z besedo poveč(ev)ati (naspr. elevare): aggravantibus summam invidiae eius (aeris alieni) tribunis plebei L., amaritudo verborum quasi aggravatura res Sen. rh.
c) težiti, nadlegovati, prevze(ma)ti: morbo quartanae aggravante (sc. eum) Suet., odor... aggravans capita Plin. prevzemajoč glavo.
č) moralno obteževati koga, delati mu težave: quae (argumenta) per se nihil reum aggravare videntur Q.