Franja

ἁμαρτάνω [Et. najbrže sor. z μέρος, μερίς del-ež; ἀ priv. + hμαρτος nisem česa deležen, zgrešim. – Obl. fut. ἁμαρτήσομαι, aor. ἥμαρτον, pf. ἡμάρτηκα, pass. pf. ἡμάρτημαι, aor. ἡμαρτήθην, aor. ep. ἤμβροτον, NT ἡμάρτησα, fut. NT ἁμαρτήσω]. 1. zgrešim, ne dosežem τινός τι, ne zadenem τινός. 2. a) izgubim, ne dobim Βοιωτίας; b) zaidem, oddaljim se od; καιρίας πληγῆς ne ranim smrtno; γνώμῃ sodim napačno, χρησμοῦ razlagam napačno; c) zagrešim kaj, pozabim (δώρων pri daritvi, opuščam daritve), grešim, pregrešim se, εἴς τινα, περί τινα, motim se, varam se, ἀνθρώπινα grešim kot človek (ἔν τινι); τὸ ἀμαρτηθέν pomota, zmota, zgrešek.

ἀ-μενηνός 2 in 3 (μένος) ep. 1. ničev, brez bistva ὄνειροι; ἀ. κάρηνα νεκύων; onemogel, brez moči, slab(oten), pri ζώς mrtev. 2. poet. nestalen.

ἀμφί [Et. lat. ambi-, amb-, okoli, gal. Ambi (n. pr. Ἀμβί-δραυοι); stvn. umbi, odtod nem. um; idevr. m̥bhi, gršk. še ἀμφίς na obeh straneh, ἄμφω, lat. ambo, slov. oba] I. adv. na obeh straneh, okoli (in okoli), krog (in krog). II. praep. 1. z gen. okrog, okoli, blizu, glede, o; ἀμφὶ φιλότητος ἀείδειν peti o ljubezni; μάχεσθαι ἀμφὶ πίδακος zaradi česa. 2. z dat. na, ὤμοισιν, ἀμφ' ὀβελοῖσι πείρειν natakniti na ražnje; ἀμφ' ἑνὶ δούρατι βαῖνε usedel se je na bruno; blizu ἀμφὶ πύλῃσι; za, radi, zastran (μάχεσθαι); za in proti, na obe strani, skrbno φράζετο; λόγος λέγεται ἀμφί τινι (s kom); φοβηθεὶς ἀμφὶ γυναικί za; ἀμφὶ ἀπόδῳ glede odhoda. 3. z acc. a) krajevno: okrog, okoli, pri, ob, po; οἱ ἀμφί τινα, spremstvo, spremljevalci, pristaši, okolica; οἱ ἀ. Λεωνίδαν L. in njegovi vojaki; οἱ ἀ. Κορινθίους K. in njegovi zavezniki; ἀμφ' ἅλα kraj morja; ἀμφὶ ἄστυ po mestu; b) časovno: ob, med, ἀμφὶ μέσας νύκτας o(koli) polnoči; ἀμφ' ἀγορὰν πλήθουσαν okrog poldne (= ca. 10–12); c) pri števnikih: okoli, nekako, do (ἀμφὶ πεντήκοντα ἔτη); d) pren. τὰ ἀμφὶ τὸν πόλεμον kar spada k vojni; δαπανᾶν ἀμφί τι trositi za kaj; τὰ ἀμφὶ τάξεις taktika; ἀμφί τι ἔχειν brigati se za kaj, pečati se s čim; n. pr. ἀμφὶ δεῖπνον ἔχειν obedovati; κλαίειν ἀμφί τινα jokati nad (za) kom; φρονήματα ἀμφί τινα mišljenje proti komu; ἀμφ' ἐμαυτὸν σχολὴν ἔχω imam za sebe dosti časa.

ἀμφ-ουδίς (οὖδας) adv. ep. na tleh, pri nogah; ἀείρας kvišku, s tal.

ἀνά, apok. ἄν, pred ustniki ἄμ [Et.: lat. an, neločlj. predp. an-helare, dihniti, nem. an, strsl. vъ- iz n̥, v sestavlj. ą-] I. adverb. na tem, na to, gori (pogosto je le na videz adv., kadar stoji v tmezi). II. praep. (stoji tudi za samostalnikom brez anastrofe) 1. z gen. na, ob, po, ep. samo ἀνὰ νηὸς βαίνειν na ladjo stopiti. 2. z dat. ep. poet. na, gori na (kje?); χρυσέῳ ἀνὰ σκήπτρῳ na žezlu; ἂμ βωμοῖσι na oltarju. 3. z acc. a) krajevno: na (od spodaj gori), nad, preko, črez, skoz: ἀνὰ ποταμόν po reki navzgor; ἀνὰ ἄστυ po mestu; ἄν τε μάχην v boj; ἀνὰ δῆμον πτωχεύω beračim pri vsem narodu, ἀν' Ἑλλάδα po vsej Greciji; ἀνὰ τὴν ἤπειρον povsod na celini; ἀνὰ πρώτους med prvimi; ἀνὰ θυμόν v srcu; ἀνὰ στόμα ἔχειν imeti vedno na jeziku, govoriti o čem; b) časovno: ἀνὰ πᾶσαν τὴν νύκτα (skozi) vso noč; ἀνὰ πᾶσαν ἡμέραν vsaki dan; ἀνὰ τὸν πόλεμον τοῦτον tekom te vojske (v tej vojni); ἀνὰ χρόνον počasi, polagoma, tekom časa; ἀνὰ πᾶν ἔτος vsako leto; c) pri števnikih (distributivno): ἀνὰ δύο po dva; ἀ. τέτταρας po štirje; ἀνὰ ἑκατόν po sto; d) pren. ἀνὰ κράτος kolikor morem, na vso moč, v diru; ἀνὰ μέρος premenjema, po vrsti; ἀνὰ λόγον razmerno.

ἀνα-βρόξαι ep. [def. aor. opt. -βρόξειε, pt. pass. ἀναβροχέν] zopet posrkam, požrem, pogoltnem; pass. (pri)tečem nazaj.

ἀνά-κειμαι [3 pl. ion. ἀνακέαται] d. m. = ἀνατέθειμαι 1. sem postavljen, posvečen κρητῆρες, ležim. 2. pripisujem se komu, opiram se na kaj; ležeče je kaj na kom, odvisno je od koga; slonim na, sem v čigavih rokah, pripadam komu (τινὶ ἡγεμονία); τινί vdan sem komu, držim s kom; πάντα ἐς αὐτούς vse je v njih moči. 3. ležim, slonim (pri mizi) NT.

ἀνακωχεύω 1. ustavljam, pri-, zadržujem, νέας u-, zasidram, krožim z ladjo na odprtem morju, τὸν τόνον τῶν ὅπλων ohranim napetost vrvi. 2. intr. ustavim se, mirujem, ne grem dalje.

ἀνα-λογίζομαι d. m. vnovič preudarjam, premišljujem (pri sebi), presojam, primerjam; τὰ δεινά opazim nevarnost.

ἀν-αμάρτητος 2 (ἁμαρτάνω) 1. brez pregreška, nedolžen, nekriv, nezmotljiv, τινός na, v čem, τινί pri kom. 2. neizpremenljiv.

ἀνα-μείγνῡμι (-μίγνυμι) in ep. ion. ἀνα-μίσγω [pt. aor. ἀμμ(ε)ίξας, fut. pass. ἀνα-μειχθήσομαι, fut. III. ἀναμεμείξομαι] 1. act. pri-, pomešam, zmešam, zmedem. 2. med. pridružim se komu, občujem s kom τινί.

ἀνα-πολέω poet. obračam (zemljo pri oranju), ponavljam ἔπη.

ἀν-άπτω² pri-, zažigam, palim, pustim vzplameneti.

ἀνα-τείνω I. act. 1. trans. a) vzdigujem, iztegujem kvišku, dvigam (roko pri molitvi itd.); b) raztegujem, razširjam τὸ κέρας. 2. intr. segam, molim kvišku, razprostiram se do ὄρος, dvigam se proti. II. med. vzdigujem visoko, potegnem μάχαιραν; pretim τινί. III. pass. ἀετὸς ἀνατεταμένος orel z razprostrtimi perotmi (krili).

ἀνα-φαίνω [aor. ἀνέφηνα, NT ἀνέφᾱνα] 1. act. a) storim, da se kaj zasveti, netim, kurim; b) razodevam, pokazujem, naznanjam, (pri)javljam; ἐπεσβολίας drzno besedičim, Ὀδυσσέα izdam, da je O. (med Trojanci); ἀναφαίνει ἐκφὺς δράκοντας kaže, da izhaja iz zmaja; ἀναφανῶ σε ὀνομάζειν oznaniti hočem, da te morajo tako imenovati. 2. pf. ἀναπέφηνα in pass. a) prikazujem se iznova na površje, pritekam iznova (izpod zemlje), pokažem se, nastopim NT; s pt. očividno je, da; b) NT ἀναφανέντες ko smo zagledali.

ἀνα-χέω (v tmezi) ep. lijem, pri-, izlivam na kaj; pass. izlivam (iztekam) se, raztekam se, razširim, raznesem se; (o oblakih) izpraznim se, iztreskam se.

ἀν-έχω, soobl. ἀν-ίσχω [impf. ἀνεῖχον, fut. ἀνασχήσω, ἀνέξω, aor. ἀνέσχον, ep. ἀνέσχεθον, inf. ἀνσχεθέειν, pf. ἀνέσχηκα; med. impf. ἠνειχόμην, fut. ἀνέξομαι, ἀνασχήσομαι, aor. ἀνεσχόμην, ἠνεσχόμην, imp. ἀνάσχεο, ἄνσχεο] I. act. 1. trans. a) kvišku držim, povzdigujem nad kaj, dvigam χεῖρας θεοῖς (roke k molitvi); εὐχάς pošiljam molitve kvišku, molim (z vzdignjenimi rokami), τὶ θεῷ vzdignem kaj kot dar ali pokličem boga za pričo; σημεῖον πυρός dam ognjeno znamenje; λαμπάδας nažgem (ženitne) plamenice; εὐδικίας čuvam, cenim, spoštujem; κισσόν imam rad, skrivam se pod bršljanovim listjem; μαζόν držim kvišku, kažem prsi; b) zadržujem, oviram, ἵππους, τοῦ φονεύειν; obvarujem česa τινά τινος; τὴν Σικελίαν, μὴ ὑπ' αὐτοὺς εἶναι so obvarovali S., da ni. 2. intr. a) molim iz česa, kvišku štrlim (o skali), vzhajam (o solncu), izviram, dvigam se iz vode, stezam se v morje, segam, raztezam se do, καμάτων prebolim, pretrpim; b) rastem, nastajam iz česa; ἀνέχει τί τινι kaj prihaja, nastaja komu; c) preneham, prestanem, ὕδωρ dež poneha, οὕτως ἀνεῖχον tako so oklevali. II. med. 1. kvišku držim (pred seboj), držim se po koncu, ἀνασχόμενος zamahnivši. 2. zdržim, prenesem (τῶν οἰκείων ἀμελουμένων zanemarjanje), zdržim se, brzdam se, trdno stojim (Plut. Arist. 14) ;vztrajam, mirno čakam (Od. 11, 375), pretrpim, ἄνσχεο umiri se; s pt. pustim, dam, dovolim da; διψῶν prenašam žejo; εὖ πάσχων dam si izkazovati ljubav; οὐκ ἀνέχομαι ne odobravam; δέξασθαι upam si se upreti naskoku; ξείνους sprejemam gostoljubno, trpim pri sebi; ἀνέξομαι κλύουσα mirno bom poslušala.

ἀν-ῐ́ημι [impf. ἀνίην, ἀνίειν, εις, ει, fut. ἀνήσω, aor. ἀνῆκα, -εῖμεν; pf. ἀνεῖκα; ep. praes.pt. ἀνιέμενος; fut. ἀνέσει, aor. act. 3. pl. ἄνεσαν, cj. ἀνήῃ, ἀνέῃ; ion. pf. pass. ἀνέωμαι, NT aor. pass. ἀνέθην] I. act. 1. trans. a) gori pošiljam, kvišku mečem, gori puščam, učinim, da izvira ὕδωρ, raste καρπόν, vzplameni φλόγα; b) nazaj pošiljam, domov pošiljam (Od. 18, 265), odpošiljam; c) iz-, odpustim, osvobodim δεσμῶν, odprem, razbijem θύρετρα, πύλας; NT τὰς ζευκτηρίας odvežem vrvi; ὕπνος ἀνίησί τινα spanec zapusti koga, οἶνος ἀνίησί με iztreznim se; τὸν ἵππον popustim konju vajete; pren. τῷ δήμῳ τὰς ἡνίας; d) τινὰ πρός τι velim komu, iti na delo; vzpodbadam, priganjam, silim, ščuvam, μάχεσθαι k boju, ἀειδέμεναι k petju; e) prepuščam, izročam ἀρχήν; f) pri-, dopuščam, do-, privolim θηρᾶν, pustim rasti τρίχας (κόμας) αὔξεσθαι; g) popuščam, opuščam, zanemarjam; τόξον odpenjam, τὸ σῶμα ἐπὶ ῥαδιουργίαν vdajam se lenobi, ἐς παιγνίην ἐμαυτόν vdajam se šali (zabavi), τὴν ἀπειλήν pustim grožnje NT; h) = ἀφίημι zapustim, pustim na cedilu NT Hebr. 13, 5. 2. intr. a) popuščam, odjenjujem, prestanem s čim, neham πέτρας βάλλοντες; αἱ τιμαὶ ἀνείκασιν cene so se znižale; b) oslabim (-eti), poneham πῆμα, χιόνος βολαί skopnim. II. pass. izpustijo me, ἐς τὸ ἐλεύθερον na svobodo; posvečen sem komu, pripadam komu στυγερῷ δαίμονι; določen sem za kaj ἐς τὸν πόλεμον; NT τὰ δεσμὰ ἀνέθη železje je odpadlo, pt. ἀνειμένος: razuzdan δίαιτα, vnemaren, prost, svoboden. III. med. razkrijem, razgalim si κόλπον; oderem αἶγας.

ἀν-οιστός 3 (adi. verb. od ἀνα-φέρω) ion. javljen, prijavljen, priglašen pri kom.

ἀντ-έχω, ἀντ-ίσχω [fut. ἀνθέξω, aor. ἀντέσχον, adi. verb. ἀνθεκτέον, ἀνθεκτέα] I. act. 1. trans. držim kaj nasproti komu ali pred kom τί τινος; χεῖρ' κρατός držim roko pred očmi, ὄμμασι αἴγλαν odbijam od oči svetlobo, branim oči pred svetlobo. 2. intr. a) vztrajam, obdržim se, zdržim, πολιορκουμένη obleganje, ἐπὶ πολὺ ἀντεῖχον ἀλλήλοις dolgo časa so se držali; b) περί τινος vztrajam pri čem; c) trajam, obstajam, zadostujem ὁ σῖτος; ὁ ποταμὸς ἀντέσχε τὸ ῥέεθρον reka zadostuje glede vode = daje, ima dovolj vode, οὐκ ἀντέσχε τὸ ὕδωρ παρέχων ni dajala dosti vode, ni mogla zadosti napojiti. II. med. 1. držim kaj pred seboj v obrambo proti komu τί τινος, τραπέζας ἰῶν svoje mize proti puščicam. 2. a) držim se česa τινός, ὄχθων držim se bregov, hodim ob obrežju; b) težim, iščem, bavim se, ukvarjam se, posvečam se ἀρετῆς, τοῦ πολέμου ne odneham od, τῆς θαλάσσης ne dam se odgnati od morja, poprimem se mornarstva; c) NT držim se koga, skrbim za, podpiram koga τινός; d) abs. poet. držim se, naslanjam se Sof. Fil. 893.