Franja

rétamé, e [retame] adjectif na novo pocinjen; populaire pijan, nadelan; zelo utrujen; razbit

la collision a été si violente que la voiture est complètement rétamée trčenje je bilo tako silovito, da je avto popolnoma razbit, uničen

retaper [rətape] verbe transitif (grobo) popraviti; spraviti v red; predelati, preoblikovati: razčesati (lase); familier spraviti (bolnika) spet na noge, ozdraviti; populaire izvabiti denar iz koga; (v šoli) vreči

retaper une vieille voiture, une maison délabrée popraviti star avtomobil, podrto hišo
retaper un lit površno urediti posteljo
il s'est retapé pozdravil se je

retazar na kose razrezati

re-tegō -ere -tēxī -tēctum (re in tegere)

1. odkri(va)ti, razkri(va)ti, odpreti (odpirati), odstreti (odstirati): Pers., Iuv., Stat., Sil. idr., thecam nummariam retegere Ci., retectis super clunes vestibus Plin., sacra nullis retecta viris Pr. še nobenemu možu odprta (dostopna) = moškim zaprta (nedostopna), hunc lata retectum lancea consequitur V. nezavarovanega (s ščitom), nezaščitenega, ensem retegere Lucan. iz nožnice izdreti, ubi ea (sc. area) retecta Varr. brez strehe, retectis pedibus conquiescebat Suet. golonog, bos.

2. metaf.
a) (pesn.) postaviti (postavljati) na videz (na svetlo, na dan, pred oči), narediti (delati) koga vidnega (kaj vidno), (po)kazati, osvetliti (osvetljevati), v pass. tudi = prikazati (prikazovati) se: Sil., Amm. idr., Lucifer retegens diem O., Titan radiis orbem retexerit V., iam rebus luce retectis V., solum lato retegitur hiatu O.
b) odkri(va)ti, razkri(va)ti, razode(va)ti: Cl. idr., commenta O., caecum domūs scelus retegit V., retegere consilium H., occulta coniurationis numine O., Troiana fata O.

reticulate² [ritíkjuleit] prehodni glagol & neprehodni glagol
mrežasto razdeliti ali biti razdeljen; tvoriti ali imeti obliko mreže; (raz)vejiti se, (raz)cepiti se na veje

retiration [rətirasjɔ̃] féminin, typographie tiskanje na obeh straneh; tisk po drugi strani

retirons [rətirɔ̃] masculin pluriel ostanki, šopi volne, ki ostanejo na glavnikih (po česanju volne)

retort² [ritɔ́:t]

1. samostalnik
oster odgovor, primeren odgovor; spodbijanje, zavrnitev; povračilo

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
odgovoriti na (kaj), odvrniti; hitro, ostro odgovoriti (with z)
enako, z istimi merami odgovoriti na (ponižanje, žalitev itd.); obrniti (argumente) (against proti)

to retort an insult maščevati se za žalitev

retortion [ritɔ́:šən] samostalnik
okret
arhaično povračilo (žalitve), vrnitev milo za drago; (v mednarodnem pravu) neprijazen odgovor na neprijazno, sovražno ravnanje (npr. zvišanje carin, odklanjanje vizumov itd.)

retourne [rəturnə] féminin adut; časopisni članek z nadaljevanjem na kaki drugi strani

les avoir à la retourne (populaire) lenariti, pasti lenobo

retourner [rəturne] verbe transitif obrniti, obračati; okreniti; (pre)mešati (la salade solato); nazaj poslati, vrniti; prekopati; postaviti na glavo (smisel, pomen); (notranje) pretresti, vzburiti, globoko ganiti; verbe intransitif vrniti se, vračati se

se retourner obrniti se, okreniti se nazaj; preobrniti se (javno mnenje)
s'en retourner obrniti se, iti proč, iti stran
retourner un appartement na glavo postaviti stanovanje, spravitî ga v nered
retourner du foin pour le faire sécher obračati seno, da bi ga osušili
retourner la terre prekopati zemljo
retourner un vêtement obrniti obleko
retourner sa veste (familier, figuré) spremeniti svoje mrienje
retourner quelqu'un comme une crêpe z lahkoto koga k drugemu mnenju pregovoriti
de quoi retourne-t-il? kaj je adut (igra) ? za kaj (pa) gre? kaj pa je? kaj se dogaja?
il retourne cœur (v igri) srcé je adut
retourner en arrière, sur ses pas obrniti se (nazaj), vrniti se
laisser à quelqu'un le temps de se retourner (familier) pustiti, dati komu čas za premislek, kaj naj naredi
tourner et retourner obračati sem in tja, figuré motriti z vseh strani
savoir de quoi il returne (familier) vedeti, kaj se dogaja
savoir se retourner biti okreten, znati si pomagati, znati se obrniti
se retourner sur soimême (figuré) iti vase
s'en retourner comme on est (était) venu vrniti se, iti nazaj, ne da bi bili kaj opravili, praznih rok
si inconnu à l'adresse prière de retourner à l'expéditeur če nedostavljivo, prosimo vrniti pošiljatelju

retraduire* [rətradüir] verbe transitif ponovno, zopet prevesti; prevesti tekst, ki je že sam na sebi prevod

re-trahō -ere -trāxī -tractum (re in trahere)

I.

1. nazaj vleči (vlačiti), nazaj potegniti (potegovati, potezati), nazaj nesti (nositi), nazaj prinesti (prinašati), nazaj privesti, nazaj (po)klicati: Pl., Acc. fr., Auct. b. Hisp., O., L., T. idr., Licinium cum iam manum porrexisset … retraxisse Ci., retrahit pedem unda V. pljuska (plivka) nazaj, quo fata trahunt retrahuntque, sequamur V., ea spes Verrem a porta ad iudicium retraxit Ci.; occ. (begunca) uloviti, (nazaj) prignati, nazaj privesti, nazaj pripeljati: Ter., Varr., Ci. idr., Dumnorigem retrahi imperat C., eum retractum ex itinere (fuga) S., necari comprehensos omnes retraherunt L.

2. metaf.
a) odtegniti (odtegovati, odtezati), odvrniti (odvračati), ne dovoliti (dovoljevati), ne pustiti (puščati), ne pripustiti (pripuščati), zadrž(ev)ati, braniti komu kaj: consules a foedere Ci., Thebas ab interitu N. rešiti, atrociter minitantem ab se retractum esse Ci., duo consules a re publica retrahere Ci. od državnega prida, occulere aut retrahere aliquid L. pridrž(ev)ati, zadrž(ev)ati, ne da(ja)ti popolnoma, vires ingenii, verba Sen. ph. potajiti, prikri(va)ti, skri(va)ti; refl. odtegniti (odtegovati, odtezati) se, umakniti (umikati) se čemu, ne vda(ja)ti se v kaj, (iz)ogniti ((iz)ogibati) se čemu, izmakniti (izmikati) se: Cat., Cels. idr., cum se retraxit, ne pyxidem traderet Ci., se retrahebat ab ictu O. izognil se je, ne te retrahas et absis H.
b) iz števila (iz)brisati, (pre)črtati: Suet. —

II. zopet (znova, ponovno, še enkrat, spet) potegniti (potegovati, potezati, vleči): ad eosdem cruciatus postero die retrahebatur T., Treveros in arma T.

2. metaf.
a) potiorem civitatis partem ad societatem Romanam retrahere T.
b) zopet na dan (svetlo) voditi, (pri)vleči: oblitterata monumenta retrahere T., oblitterata aerarii nomina T. —

III. vleči kam; pren. =
a) usmeriti (usmerjati), obrniti (obračati) kaj na kaj: imaginem quietis ad spem haud dubiae retrahere T.
b) spraviti (spravljati) v kako stanje: in odium iudicis retrahere Ci. omrziti sodniku, poskrbeti, da pade (kdo) pri sodniku v nemilost, in condicionem proborum ministrorum Traianus ap. Plin. iun. — Od tod adj. pt. pf. retractus 3 „nazaj potegnjen“, oddaljen, daleč, skrit, skriven, odročen: sinus maris L., retractior a mari murus L., retracti introrsus oculi Sen. ph. vdrte.

retrieve [ritrí:v]

1. samostalnik
rešitev; (redko) vzpostavitev, obnova

lost beyond retrieve za vedno izgubljen
the thing is past retrieve stvar se ne da več popraviti

2. prehodni glagol
(izgubljeno) nazaj ali zopet dobiti; popraviti (napako), nadoknaditi, nadomestiti (izgubo); vzpostaviti, obnoviti, rehabilitirati, rešiti; (o psu) najti in prinesti ustreljeno žival; spomniti na (kaj), zopet seznaniti
neprehodni glagol
lov aportirati

to retrieve freedom zopet dobiti prostost, svobodo
to retrieve an error popraviti zopet pomoto, zmoto
to retrieve a loss poravnati, nadomestiti izgubo

retrocede¹ [retrəsí:d] neprehodni glagol
(tudi medicina) nazaj iti; na znotraj udariti (izpuščaj)

retrogradation [retrougrədéišən] samostalnik
vračanje nazaj; (po)vrnitev; gibanje nazaj, nazadovanje; propadanje, dekadenca
figurativno poslabšanje
biologija degeneracija
astronomija na videz povratno gibanje planeta (od vzhoda proti zahodu); retrogradacija

retrograde [rétrougreid]

1. pridevnik (retrogradely prislov)
nazaj idoč, nazadujoč, umikajoč se, retrograden
figurativno nazadnjaški, sovražen napredku; propadajoč, hirajoč, degeneriran
astronomija ki se na videz giblje v obratni smeri (od vzhoda proti zahodu)

retrograde motion of a planet retrogradno gibanje planeta

2. prislov
nazaj

to go retrograde nazaj iti, se premikati

3. samostalnik
(redko) degenerirana oseba, degeneriranec; sovražnik napredka, nazadnjak, človek zaostalih, preživelih nazorov; retrograd; nazadnjaška tendenca

4. neprehodni glagol
iti (gibati se) nazaj, umikati se
figurativno nazadovati, propadati, upadati, slabeti, degenerirati
astronomija na videz se gibati nazaj, v obratni smeri (od vzhoda proti zahodu)
prehodni glagol
(redko) obrniti

retrogress [retrougrés] neprehodni glagol
iti (gibati se) nazaj; poslabšati se, iti na slabše, zaostajati; degenerirati, izroditi se

retrōrsum (= retrō-vorsum = retrō-versum), adv. nom. sg. n in (poznolat.) retrōrsus (= retrō-vorsus = retrō-versus), adv. nom. sg. m

1. nazaj, navzad: retrorsum vela dare H., retrorsum redeunt Plin.

2. metaf. obratno: ex aëre aether, deinde retrorsum vicissim ex aethere aër Ci. nazaj, na preteklost, sed omnia retrorsum Fl., quaedam argumenta retrorsum idem valent Q.

3. nazaj, na preteklost, na pretekli čas: retrorsum se actio refert Icti., retrorsus ad id tempus reducere Icti.

4. nazaj, znova: ac si retrorsus homo mihi venisset Dig.

retroscritto agg. pisan na zadnji strani