Franja

Zadetki iskanja

  • stoechas -adis in -ados, f (tuj. στοιχάς) bot. španska (ali francoska ali italijanska) sivka (Lavandula stoechas Linn.): fit et ex herbis, quarum naturae suo loco dicentur: e stoechade et radice Gentianae et tragorigano et dictamno … Plin., stoechas in insulis tantum eiusdem nominis gignitur, odorata herba, coma hysopi, amara gustu Plin., ischiadicos dolores et spinae levat agaricum potum ut in tussi, item stoechadis aut Vettonicae farina ex aqua mulsa Plin., si tussis infestabit, potio sumenda erit vel ex trixagine, vel ex ruta, vel ex stoechade … Cels.
  • Stōicus 3, adv. (Στωϊκός) stóiški = sodeč k filozofski šoli, ki jo je v Atenah ustanovil Zenon v pokritem stebrišču, imenovanem στοὰ ποικίλη: Iuv., Mart., Gell., Vulg. idr., schola Ci. ep., libelli H., secta, sententia, deus Sen. ph., Stoicā linguā loqui Sen. ph., Stoicum est „nullum esse pilum … “ Ci. stoiško načelo (učno pravilo) je, Stoice dicere Ci., agit mecum … Stoice Cato Ci. kakor stoik. Od tod subst.
    a) Stōicus -ī, m stóik, stóiški filozof (modrijan): Ci., H.; v pl. Stōicī -ōrum, m: Ci. idr.
    b) Stōica -ōrum, n stóiška filozofija, stóiško modroslovje, stóiški nauk, stoicizem: Ci.
    c) Stōica -ae, f (sc. secta) stóiška ločina (sekta): Porph.
  • stókrat adv. cento volte; pren. cento, mille volte:
    pren. ne in stokrat ne no e poi no
    stokrat prekleti koga stramaledire qcn.
  • stolidus 3, adv. (gl. stultus)

    1. omejen, neumen, nespameten, aboten, bebav, bebast, butast, teslast, zagoveden, brezumen, neumno predrzen, nesramen, brutalen, surov, grob: Pl., Ter., Q., Iust., Aur., Amm. idr., stolidum genus Aeacidarum Enn. ap. Ci., aures (sc. Midae) stolidae O., Lentulus perincertum stolidior an vanior S. fr., dux ipse inter stolidissimos ferocissimosque ad arma vocat L., o vatum stolidissime O., stolida fiducia, superbia L., audacia T., quippe qui … iuvenem … stolide ferocem viribus suis cerneret L., stolide tument pulmones Plin. čez mero, prekomerno.

    2. metaf. neučinkovit, nedejaven, brez učinka, brez moči: alia stolida quodammodo Ci.
  • stomacal, e, aux [stɔmakal, ko] adjectif želodčen

    colique féminin stomacale želodčna kolika
  • stonatura f

    1. neubrano petje, igranje; napačen ton, disonanca

    2. neprimernost, deplasiranost:
    il suo appunto è stato una stonatura njegova pripomba ni bila na mestu
  • stópiti2 dar un paso; dar pasos; andar, caminar

    stopiti iz salir de
    stopiti na kaj pisar en (ali sobre) a/c
    stopiti poleg ponerse (ali colocarse) junto a (ali al lado de)
    stopiti pred ponerse (ali colocarse) delante de
    stopiti za (izza) ponerse (ali colocarse) detrás de
    stopiti čez bregove (o reki) desbordarse, salirse de madre
    stopiti čez rob (o tekočini) rebosar, derramarse
    stopiti na čelo ponerse al frente de (ali a la cabeza de)
    stopiti h komu acercarse a alg
    stopiti na dan manifestarse, hacerse patente, aparecer
    stopiti na mesto kake osebe substituir (ali re(e)mplazar) a alg
    napačno stopiti dar un paso en falso, (spotakniti se) dar un traspié
    stopite bliže! ¡pase usted!; ¡acérquese (usted)!
    stopiti komu pred oči presentarse ante alg
    stopiti pod streho ponerse bajo techo
    stopiti v stike z entrar en relaciones con
    stopiti na stran kake osebe ponerse de parte de alg, tomar partido por alg
    stopiti v veljavo entrar en vigor (A en vigencia) (s 1. majem a partir del 1o de mayo)
  • stopníca (-e) f

    1. gradino, scalino, scala, scale; predellino:
    stopati s stopnice na stopnico salire di gradino in gradino
    stopnica vagona predellino (della vettura)
    kletne stopnice le scale della cantina
    kamnite, kovinske, lesene, marmorne stopnice scale di pietra, metalliche, di legno, di marmo
    položne, strme stopnice scala piana, ripida
    polžaste stopnice scala a chiocciola

    2. pren. (stopnja, etapa) gradino, tappa:
    to je samo ena stopnica k višjemu cilju è solo un gradino per raggiungere l'alta meta
    stopiti na najvišjo stopnico zmagovalnega odra salire sul gradino più alto del podio dei vincitori
    dvoramne stopnice scala a rampa
    požarne stopnice scala di sicurezza, antincendio
    tekoče stopnice scala mobile
    samonosne stopnice scala alla marinara
  • stôpnja (-e) f

    1. grado:
    stopnja invalidnosti grado di invalidità
    stopnja sorodstva grado di parentela
    stopnje sodišč, šol gradi dei tribunali, delle scuole

    2. grado, fase; studio:
    razvojna stopnja fase di sviluppo
    začetna, končna stopnja fase iniziale, finale
    načrt je na stopnji snovanja il progetto è in fase di elaborazione

    3. mat. grado:
    enačba, koren druge, tretje stopnje equazione, radice di secondo, di terzo grado

    4. lingv. grado (di comparazione, di subordinazione)

    5. muz. grado (di una scala musicale)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    živeti na stopnji divjaštva vivere allo stato selvaggio
    kem. stopnja alkalnosti, kislosti grado di alcalinità, di acidità
    stopnja alkohola grado alcolico
    tisk. stopnja črk graduazione dei caratteri
    alp. težavnostna stopnja (plezanja) grado
    ekon. kovna stopnja titolo della moneta
    geol. geotermična stopnja gradiente geotermico
    jakostna stopnja potresa grado, magnitudo di un terremoto
    lingv. prevojna stopnja grado apofonico
    med. opekline prve, druge, tretje stopnje ustioni di primo, secondo e terzo grado
    stopnja rodnosti, umrljivosti tasso di natalità, di mortalità
  • stōria f

    1. zgodovina:
    storia greca, romana grška, rimska zgodovina
    storia medievale, moderna, contemporanea srednjeveška, novoveška, sodobna zgodovina
    cattedra di storia e filosofia šol. katedra za zgodovino in filozofijo
    il giudizio della storia sodba zgodovine
    alterare, falsificare la storia potvarjati zgodovino
    passare alla storia postati del zgodovine

    2. zgodovina, zgodovinsko delo; pog. zgodovinski učbenik

    3.
    storia dell'arte, del cinema, del diritto, della filosofia, della tecnica zgodovina umetnosti, filma, prava, filozofije, tehnike
    storia naturale naravoslovje

    4. (osebna) zgodba; ekst. ljubezensko razmerje; pog. štorija:
    ti racconterò la storia della mia vita povedal ti bom svojo življenjsko zgodbo
    anni fa ebbe una storia con una cantante pred leti se je spečal z neko pevko

    5. ekst. zgodba, zadeva; štorija:
    non voglio più sentir parlare di questa storia o tej zadevi nočem slišati več
    è la solita storia spet stara pesem

    6. zgodba, povest, pravljica:
    la storia dei cavalieri della tavola rotonda zgodba o vitezih okrogle mize
    la storia di Cappuccetto Rosso pravljica o Rdeči kapici

    7. izmišljotina; izgovor:
    non credere, è tutta una storia nikar ne verjemi, saj je vse izmišljeno

    8.
    storie pl. izmikanje, mečkanje; cirkus:
    su, non fare tante storie ne delaj no takega cirkusa!
    PREGOVORI: la storia è maestra di vita preg. zgodovina je življenjska učiteljica
  • strada f

    1. cesta; pot:
    strada asfaltata, lastricata asfaltirana, tlakovana cesta
    strada deserta, solitaria samotna cesta
    strada battuta, frequentata prometna cesta
    strada principale, secondaria glavna, stranska cesta
    strada comunale, provinciale, statale občinska, pokrajinska, državna cesta
    strada carrozzabile, camionabile vozna pot
    strada maestra glavna cesta
    strada mulattiera tovorna pot
    strada di circonvallazione obvozna cesta, obvoznica
    strada ferrata železnica
    circolazione, traffico su strada cestni promet
    codice della strada avto cestnoprometni predpisi
    corsa su strada šport cestna vožnja
    gara fuori strada šport terenska vožnja
    attraversare la strada prečkati cesto
    dare sulla strada, guardare verso la strada gledati na cesto (okna, vrata)
    tagliare la strada a qcn. avto komu presekati pot

    2. pot:
    strada facendo spotoma
    a un'ora di strada uro hoda daleč
    uomo della strada človek z ulice, navaden človek
    andare, finire fuori strada avto zleteti s ceste
    andare per la propria strada iti svojo pot
    divorare la strada avto požirati cesto, drveti
    essere sulla buona strada biti na dobri poti
    essere a metà strada biti na pol poti
    fare strada prevoziti (pot); pren. uspevati, uveljaviti se:
    un ragazzo che farà strada fant, ki bo še daleč prišel
    incamminarsi per una strada, mettersi in strada, prendere la strada iti, kreniti na pot

    3. pren. pot, obnašanje, ravnanje:
    andare fuori strada zaiti s prave poti
    andare per la propria strada iti svojo pot
    cercare, trovare la propria strada iskati, najti sebi primerno delo, poklic

    4. pren. cesta; stranpot:
    buttarsi, darsi alla strada postati baraba
    crescere per la strada rasti na ulici, v bedi
    mettere qcn. sulla strada vreči koga na cesto

    5. slabš.
    di strada, da strada pocesten:
    donna, donnaccia di strada pocestnica
    ladro di strada razbojnik
    parole da strada prostaško govorjenje
    ragazzo di strada pobalin

    6. pot, prehod (tudi pren.):
    aprirsi, farsi strada tra la folla utreti si pot med množico
    farsi strada uveljaviti se, zmagati:
    la verità si è finalmente fatta strada resnica je končno zmagala
    fare strada a qcn. iti pred kom, komu kazati pot
    fare, aprire la strada a qcn. komu utirati pot

    7. pren. pot, način, sredstvo:
    non c'è altra strada ni druge poti

    8. ekst. astr. orbita, tir, pot
    PREGOVORI: tutte le strade conducono a Roma preg. vse poti vodijo v Rim
    la strada dell'inferno è lastricata di buone intenzioni preg. pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni
  • stráh (-ú) m

    1. paura, timore, ansia, apprensione, spavento, orrore, sgomento:
    obšel, prešinil, prevzel ga je strah fu preso dalla paura
    kričati, osiveti, prebledevati, tresti se, šklepetati z zobmi od strahu gridare, incanutire, impallidire, tremare, battere i denti dalla paura
    premagati strah riaversi dalla paura, vincere la paura
    čutiti strah avere il batticuore, provare paura
    povzročiti, vzbuditi strah destare apprensione
    vlivati strah mettere paura, impaurire
    umreti od strahu morire di spavento
    biti v strahu (v skrbeh)
    za koga stare in allarme per qcn.
    hud, blazen strah paura terribile, pazza
    hiša strahov una casa frequentata dagli spiriti
    strah pred smrtjo paura della morte

    2. šalj.
    strah (npr. pri izpitih) fifa, tremarella
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    le brez strahu! niente paura!
    hrom od strahu mezzo morto di paura
    biti strah in trepet mettere paura, essere il terrore (di)
    strah mu leze v kosti è stato preso dal terror panico
    videti strahove tam, kjer jih ni avere paura senza ragione
    povsod videti strahove trovare pericoli, difficoltà dappertutto
    psiht. bolezenski strah fobia
    psiht. (bolezenski) strah pred živalmi, pred boleznimi, pred grmenjem zoofobia, nosofobia, brontofobia
    PREGOVORI:
    strah ima velike oči la paura fa novanta
    strah je na sredi votel, okrog ga pa nič ni la paura è fatta di niente
    strah noge celi la paura fa crescere le ali ai piedi
  • strāmentum -ī, n (sternere)

    1. stelja, slama, tudi v pl.: Ca., Pl., Ph., Col., Front. idr., casae stramento arido tectae L., casae, quae more Gallico stramentis erant tectae C., cum … cum suis accubuisset sine ullo tecto stratumque haberet tale, ut terra tecta esset stramentis N., si et stramentis incubet undeoctoginta annos natus H., antiquis torus e stramento erat Plin., arbores intorto stramento vestire Plin. ovi(ja)ti s povesli, fasces stramentorum incendere Hirt.; še na polju stoječa slama oz. žitne bilke: falce succidunt stramentum Varr., stramenta stantia in segete relinquit, ut postea subsecentur Varr., desecta cum stramento seges L.

    2. tovorno sedlo: Ap., G. (Dig.), deque his (sc. nudis) stramenta detrahi … iubet C.
  • strán côté moški spol ; (v knjigi) page ženski spol ; (bok) flanc moški spol ; (smer) sens moški spol

    na tej strani de ce côté, en deçà (de quelque chose)
    na tej in oni strani en deçà et au delà
    na drugi strani (v knjigi, časopisu) à la page suivante ali précédente, au verso
    na vse strani de tous côtés, en tous sens, dans toutes les directions, partout
    z naše strani de notre côté, de notre part
    v stran à l'écart, de côté, à part
    na obeh straneh, z obeh strani des deux côtés, de part et d'autre
    po eni strani d'un côté
    po drugi strani d'un autre côté, de l'autre
    dvoriščna stran (zgradbe) côté cour
    južna stran côté sud (ali méridional), (côté du) midi moški spol, (gorovja) versant moški spol sud
    kosmata stran (usnja) côté poil (ali fleur) (du cuir)
    naslovna stran page de titre
    narobe stran (blaga) envers moški spol
    nasprotna stran côté opposé, pravno, figurativno partie ženski spol adverse
    nebesna stran point cardinal
    notranja stran côté intérieur, face interne (ali intérieure), paroi interne
    prednja stran (zgradbe) façade ženski spol, front moški spol
    prisojna stran côté exposé au soleil, midi moški spol
    senčna stran côté de l'ombre, figurativno mauvais côté
    severna stran côté (du) nord, nord moški spol, partie septentrionale (ali nord), (gorovja) versant moški spol nord
    spodnja stran dessous moški spol
    svetla stran côté éclairé, figurativno beau côté, jour favorable
    vetrna stran côté exposé au vent, côté du vent
    vzhodna stran côté est, (gorovja) versant est
    zadnja stran (blaga) envers moški spol; (zgradbe) derrière moški spol
    zahodna stran côté ouest (ali occidental)
    zunanja stran côté (ali face ženski spol) externe (ali extérieur(e)), (blaga) endroit moški spol, figurativno apparences ženski spol množine
    biti, stati na strani koga être (ali se tenir) aux côtés de quelqu'un, assister (ali seconder, aider, soutenir) quelqu'un, être du côté de quelqu'un, tenir pour quelqu'un
    imeti svoje dobre strani avoir ses bons côtés
    boli me na desni strani j'ai une douleur au côté droit
    iti na stran (na potrebo) aller quelque part (ali aux toilettes, w.-c.), aller faire ses besoins
    po strani gledati koga regarder quelqu'un de travers (ali d'un œil jaloux)
    po strani si posaditi klobuk mettre son chapeau de côté
    položiti kaj na stran mettre quelque chose de côté
    potegniti koga na svojo stran (figurativno) mettre quelqu'un de son côté, gagner quelqu'un à son parti (ali à sa cause)
    nasprotna stran (na sodišču) trdi, da la partie adverse prétend que
    knjiga ima 100 strani le livre a (ali compte) cent pages
    vsaka stvar ima svojo dobro in slabo stran chaque chose a son bon et son mauvais côté
  • strán (-í) f

    1. lato, fianco, parte:
    desna stran ceste lato destro della strada

    2.
    stran neba punto cardinale
    štiri strani neba i quattro punti cardinali

    3. (vsaka od obeh površin, ki omejujejo telo) lato, faccia:
    prednja, zadnja stran hiše la facciata, il retro della casa
    prednja, zadnja stran bankovca, medalje il diritto, il rovescio della banconota, della medaglia
    prava, narobna stran blaga il dritto, il rovescio della stoffa

    4. časn., lit. pagina:
    kulturna, športna stran časopisa la pagina culturale, sportiva del giornale
    knjigo odprite na strani 100 aprite il libro a pagina 100

    5. (izraža položaj, lego česa) parte (destra, sinistra); destra, sinistra:
    na desni strani hiše je vrt sulla destra della casa c'è il giardino
    veter je pihal z zahodne strani il vento soffiava da ovest
    ogledoval si je avto od vseh strani guardava l'auto da tutte le parti, da ogni lato

    6. aspetto; lato:
    pravna, finančna stran zadeve l'aspetto giuridico, finanziario della faccenda
    jemati kaj s smešne strani guardare a qcs. dal lato comico
    po tehnični strani dober izdelek un prodotto tecnicamente ineccepibile

    7. na eni strani ... na drugi strani; po eni strani ... po drugi strani da una parte... dall'altra:
    na eni strani zdravilo pomaga, na drugi (strani) škoduje la medicina da una parte è di aiuto, fa bene, dall'altra fa male

    8. (za izražanje sorodstvenega razmerja) per parte di:
    po očetovi strani je Italijan per parte di padre è italiano

    9. (oseba, skupina z drugačnim ciljem) parte:
    nobena stran noče prva popustiti nessuna delle parti vuole cedere per prima
    dokazi nasprotne strani le prove della parte avversa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. to je druga stran medalje è un altro paio di maniche
    knjiž. obrniti novo stran v zgodovini voltare una pagina nuova della storia
    pren. od strani kaj izvedeti venir a sapere indirettamente, per via indiretta
    adm. dobiti odobritev s strani pristojnega organa avere l'assenso (da parte) dell'organo competente
    pog. dati na stran mettere da parte, in disparte
    pog. šalo na stran scherzi a parte
    evf. iti na stran andare al gabinetto, defecare
    pren. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran la fortuna gli è stata favorevole, hanno vinto loro
    zadolžiti se na vse strani indebitarsi con tutti
    nikogar ni, ki bi ga lahko postavili njemu ob stran è senza pari
    biti, držati se na strani, ob strani tenersi in disparte; non collaborare
    pustiti neko vprašanje ob strani non trattare, non discutere un problema
    pren. stati komu ob strani aiutare, appoggiare qcn.; fiancheggiare
    star. mahniti jo na kraško stran andarsene sul Carso
    obrniti kaj na smešno stran buttarla in ridere
    biti na čigavi strani, na strani koga stare, mettersi, tenere dalla parte di qcn.; prendere le parti di qcn.
    prestopiti na čigavo stran, na stran koga passare dalla parte di qcn.
  • strangulácija (-e) f

    1. strangolamento, strozzamento

    2. med. strozzamento;
    vzrok ileusa je bila strangulacija l'ileo è stato causato da strozzamento
  • stràšno adv.

    1. terribilmente, maledettamente, tremendamente, spaventosamente:
    strašno drag maledettamente caro

    2. (v povedni rabi)
    najstrašnejše zanj je bilo, da je moral ležati ciò che più gli pesava era il dover stare a letto
    (s smiselnim osebkom) strašno mi je ob misli, da bo ves trud zaman mi duole terribilmente pensare che tutto ciò sarà vano
    ob pogledu nanj ji je bilo strašno pri srcu al guardarlo sentiva una fitta al cuore

    3. (v medmetni rabi) terribile; tremendo:
    kaj si naredil z njim, strašno! è terribile quel che hai fatto di lui!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    strašno ga je imelo, da bi to storil aveva, provava una voglia terribile di farlo
    strašno bogat ricco sfondato
    strašno grd orrendo
    strašno lep bello da morire
    strašno zaljubljen innamorato cotto
    strašno star terribilmente vecchio
    strašno trd kruh pane duro assaettato, pane durissimo
  • stratifié, e [stratifje] adjectif razporejen v plasteh, druga vrh druge; slojevit, plastast, plastnat

    montagnes féminin pluriel stratifiées slojevito gorovje
  • strdíti (-ím) | strjeváti (-újem)

    A) perf., imperf. raggrumare, coagulare, rapprendere, indurire, solidificare:
    strditi vodo v led congelare l'acqua
    pren. trpljenje ga je strdilo la sofferenza lo ha indurito

    B) strdíti se (-ím se) | strjeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. raggrumarsi, coagularsi, rapprendersi, solidificarsi; indurirsi:
    lava se strdi la lava si solidifica, si raggruma
    na soncu se skrilavec presuši in strdi al sole lo scisto si secca e rapprende
  • stréči (stréžem) imperf.

    1. servire:
    kosilo strežejo ob enih il pranzo viene servito all'una

    2. trg. lavorare, servire:
    mi že strežejo grazie, vengo già servito

    3. assistere, aver cura di:
    streči bolnikom, starejšim ljudem assisstere i malati, gli anziani

    4. (opravjati delo pri bogati družini) servire:
    stregla je pri bogati družini v mestu servì in città presso una famiglia benestante

    5. rel. servire:
    streči pri maši servire la messa

    6. pren. streči po tramare contro, insidiare:
    streči komu po življenju, po časti tramare contro la vita, l'onore di qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    knjiga streže okusu, zahtevam bralca il libro soddisfa, viene incontro al gusto, alle attese del lettore
    vedeti, kako se neki reči streže saper trattare, maneggiare qcs., saperci fare
    pog. streči komu (od) spredaj in zadaj servire qcn. di barba e capelli
    PREGOVORI:
    kakor se mi streže, tako kosa reže quale mercede, tale opera