-
stoechas -adis in -ados, f (tuj. στοιχάς) bot. španska (ali francoska ali italijanska) sivka (Lavandula stoechas Linn.): fit et ex herbis, quarum naturae suo loco dicentur: e stoechade et radice Gentianae et tragorigano et dictamno … Plin., stoechas in insulis tantum eiusdem nominis gignitur, odorata herba, coma hysopi, amara gustu Plin., ischiadicos dolores et spinae levat agaricum potum ut in tussi, item stoechadis aut Vettonicae farina ex aqua mulsa Plin., si tussis infestabit, potio sumenda erit vel ex trixagine, vel ex ruta, vel ex stoechade … Cels.
-
Stōicus 3, adv. -ē (Στωϊκός) stóiški = sodeč k filozofski šoli, ki jo je v Atenah ustanovil Zenon v pokritem stebrišču, imenovanem στοὰ ποικίλη: Iuv., Mart., Gell., Vulg. idr., schola Ci. ep., libelli H., secta, sententia, deus Sen. ph., Stoicā linguā loqui Sen. ph., Stoicum est „nullum esse pilum … “ Ci. stoiško načelo (učno pravilo) je, Stoice dicere Ci., agit mecum … Stoice Cato Ci. kakor stoik. Od tod subst.
a) Stōicus -ī, m stóik, stóiški filozof (modrijan): Ci., H.; v pl. Stōicī -ōrum, m: Ci. idr.
b) Stōica -ōrum, n stóiška filozofija, stóiško modroslovje, stóiški nauk, stoicizem: Ci.
c) Stōica -ae, f (sc. secta) stóiška ločina (sekta): Porph.
-
stókrat adv. cento volte; pren. cento, mille volte:
pren. ne in stokrat ne no e poi no
stokrat prekleti koga stramaledire qcn.
-
stolidus 3, adv. -ē (gl. stultus)
1. omejen, neumen, nespameten, aboten, bebav, bebast, butast, teslast, zagoveden, brezumen, neumno predrzen, nesramen, brutalen, surov, grob: Pl., Ter., Q., Iust., Aur., Amm. idr., stolidum genus Aeacidarum Enn. ap. Ci., aures (sc. Midae) stolidae O., Lentulus perincertum stolidior an vanior S. fr., dux ipse inter stolidissimos ferocissimosque ad arma vocat L., o vatum stolidissime O., stolida fiducia, superbia L., audacia T., quippe qui … iuvenem … stolide ferocem viribus suis cerneret L., stolide tument pulmones Plin. čez mero, prekomerno.
2. metaf. neučinkovit, nedejaven, brez učinka, brez moči: alia stolida quodammodo Ci.
-
stomacal, e, aux [stɔmakal, ko] adjectif želodčen
colique féminin stomacale želodčna kolika
-
stonatura f
1. neubrano petje, igranje; napačen ton, disonanca
2. neprimernost, deplasiranost:
il suo appunto è stato una stonatura njegova pripomba ni bila na mestu
-
stópiti2 dar un paso; dar pasos; andar, caminar
stopiti iz salir de
stopiti na kaj pisar en (ali sobre) a/c
stopiti poleg ponerse (ali colocarse) junto a (ali al lado de)
stopiti pred ponerse (ali colocarse) delante de
stopiti za (izza) ponerse (ali colocarse) detrás de
stopiti čez bregove (o reki) desbordarse, salirse de madre
stopiti čez rob (o tekočini) rebosar, derramarse
stopiti na čelo ponerse al frente de (ali a la cabeza de)
stopiti h komu acercarse a alg
stopiti na dan manifestarse, hacerse patente, aparecer
stopiti na mesto kake osebe substituir (ali re(e)mplazar) a alg
napačno stopiti dar un paso en falso, (spotakniti se) dar un traspié
stopite bliže! ¡pase usted!; ¡acérquese (usted)!
stopiti komu pred oči presentarse ante alg
stopiti pod streho ponerse bajo techo
stopiti v stike z entrar en relaciones con
stopiti na stran kake osebe ponerse de parte de alg, tomar partido por alg
stopiti v veljavo entrar en vigor (A en vigencia) (s 1. majem a partir del 1o de mayo)
-
stopníca (-e) f
1. gradino, scalino, scala, scale; predellino:
stopati s stopnice na stopnico salire di gradino in gradino
stopnica vagona predellino (della vettura)
kletne stopnice le scale della cantina
kamnite, kovinske, lesene, marmorne stopnice scale di pietra, metalliche, di legno, di marmo
položne, strme stopnice scala piana, ripida
polžaste stopnice scala a chiocciola
2. pren. (stopnja, etapa) gradino, tappa:
to je samo ena stopnica k višjemu cilju è solo un gradino per raggiungere l'alta meta
stopiti na najvišjo stopnico zmagovalnega odra salire sul gradino più alto del podio dei vincitori
dvoramne stopnice scala a rampa
požarne stopnice scala di sicurezza, antincendio
tekoče stopnice scala mobile
samonosne stopnice scala alla marinara
-
stôpnja (-e) f
1. grado:
stopnja invalidnosti grado di invalidità
stopnja sorodstva grado di parentela
stopnje sodišč, šol gradi dei tribunali, delle scuole
2. grado, fase; studio:
razvojna stopnja fase di sviluppo
začetna, končna stopnja fase iniziale, finale
načrt je na stopnji snovanja il progetto è in fase di elaborazione
3. mat. grado:
enačba, koren druge, tretje stopnje equazione, radice di secondo, di terzo grado
4. lingv. grado (di comparazione, di subordinazione)
5. muz. grado (di una scala musicale)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
živeti na stopnji divjaštva vivere allo stato selvaggio
kem. stopnja alkalnosti, kislosti grado di alcalinità, di acidità
stopnja alkohola grado alcolico
tisk. stopnja črk graduazione dei caratteri
alp. težavnostna stopnja (plezanja) grado
ekon. kovna stopnja titolo della moneta
geol. geotermična stopnja gradiente geotermico
jakostna stopnja potresa grado, magnitudo di un terremoto
lingv. prevojna stopnja grado apofonico
med. opekline prve, druge, tretje stopnje ustioni di primo, secondo e terzo grado
stopnja rodnosti, umrljivosti tasso di natalità, di mortalità
-
stōria f
1. zgodovina:
storia greca, romana grška, rimska zgodovina
storia medievale, moderna, contemporanea srednjeveška, novoveška, sodobna zgodovina
cattedra di storia e filosofia šol. katedra za zgodovino in filozofijo
il giudizio della storia sodba zgodovine
alterare, falsificare la storia potvarjati zgodovino
passare alla storia postati del zgodovine
2. zgodovina, zgodovinsko delo; pog. zgodovinski učbenik
3.
storia dell'arte, del cinema, del diritto, della filosofia, della tecnica zgodovina umetnosti, filma, prava, filozofije, tehnike
storia naturale naravoslovje
4. (osebna) zgodba; ekst. ljubezensko razmerje; pog. štorija:
ti racconterò la storia della mia vita povedal ti bom svojo življenjsko zgodbo
anni fa ebbe una storia con una cantante pred leti se je spečal z neko pevko
5. ekst. zgodba, zadeva; štorija:
non voglio più sentir parlare di questa storia o tej zadevi nočem slišati več
è la solita storia spet stara pesem
6. zgodba, povest, pravljica:
la storia dei cavalieri della tavola rotonda zgodba o vitezih okrogle mize
la storia di Cappuccetto Rosso pravljica o Rdeči kapici
7. izmišljotina; izgovor:
non credere, è tutta una storia nikar ne verjemi, saj je vse izmišljeno
8.
storie pl. izmikanje, mečkanje; cirkus:
su, non fare tante storie ne delaj no takega cirkusa!
PREGOVORI: la storia è maestra di vita preg. zgodovina je življenjska učiteljica
-
strada f
1. cesta; pot:
strada asfaltata, lastricata asfaltirana, tlakovana cesta
strada deserta, solitaria samotna cesta
strada battuta, frequentata prometna cesta
strada principale, secondaria glavna, stranska cesta
strada comunale, provinciale, statale občinska, pokrajinska, državna cesta
strada carrozzabile, camionabile vozna pot
strada maestra glavna cesta
strada mulattiera tovorna pot
strada di circonvallazione obvozna cesta, obvoznica
strada ferrata železnica
circolazione, traffico su strada cestni promet
codice della strada avto cestnoprometni predpisi
corsa su strada šport cestna vožnja
gara fuori strada šport terenska vožnja
attraversare la strada prečkati cesto
dare sulla strada, guardare verso la strada gledati na cesto (okna, vrata)
tagliare la strada a qcn. avto komu presekati pot
2. pot:
strada facendo spotoma
a un'ora di strada uro hoda daleč
uomo della strada človek z ulice, navaden človek
andare, finire fuori strada avto zleteti s ceste
andare per la propria strada iti svojo pot
divorare la strada avto požirati cesto, drveti
essere sulla buona strada biti na dobri poti
essere a metà strada biti na pol poti
fare strada prevoziti (pot); pren. uspevati, uveljaviti se:
un ragazzo che farà strada fant, ki bo še daleč prišel
incamminarsi per una strada, mettersi in strada, prendere la strada iti, kreniti na pot
3. pren. pot, obnašanje, ravnanje:
andare fuori strada zaiti s prave poti
andare per la propria strada iti svojo pot
cercare, trovare la propria strada iskati, najti sebi primerno delo, poklic
4. pren. cesta; stranpot:
buttarsi, darsi alla strada postati baraba
crescere per la strada rasti na ulici, v bedi
mettere qcn. sulla strada vreči koga na cesto
5. slabš.
di strada, da strada pocesten:
donna, donnaccia di strada pocestnica
ladro di strada razbojnik
parole da strada prostaško govorjenje
ragazzo di strada pobalin
6. pot, prehod (tudi pren.):
aprirsi, farsi strada tra la folla utreti si pot med množico
farsi strada uveljaviti se, zmagati:
la verità si è finalmente fatta strada resnica je končno zmagala
fare strada a qcn. iti pred kom, komu kazati pot
fare, aprire la strada a qcn. komu utirati pot
7. pren. pot, način, sredstvo:
non c'è altra strada ni druge poti
8. ekst. astr. orbita, tir, pot
PREGOVORI: tutte le strade conducono a Roma preg. vse poti vodijo v Rim
la strada dell'inferno è lastricata di buone intenzioni preg. pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni
-
stráh (-ú) m
1. paura, timore, ansia, apprensione, spavento, orrore, sgomento:
obšel, prešinil, prevzel ga je strah fu preso dalla paura
kričati, osiveti, prebledevati, tresti se, šklepetati z zobmi od strahu gridare, incanutire, impallidire, tremare, battere i denti dalla paura
premagati strah riaversi dalla paura, vincere la paura
čutiti strah avere il batticuore, provare paura
povzročiti, vzbuditi strah destare apprensione
vlivati strah mettere paura, impaurire
umreti od strahu morire di spavento
biti v strahu (v skrbeh)
za koga stare in allarme per qcn.
hud, blazen strah paura terribile, pazza
hiša strahov una casa frequentata dagli spiriti
strah pred smrtjo paura della morte
2. šalj.
strah (npr. pri izpitih) fifa, tremarella
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
le brez strahu! niente paura!
hrom od strahu mezzo morto di paura
biti strah in trepet mettere paura, essere il terrore (di)
strah mu leze v kosti è stato preso dal terror panico
videti strahove tam, kjer jih ni avere paura senza ragione
povsod videti strahove trovare pericoli, difficoltà dappertutto
psiht. bolezenski strah fobia
psiht. (bolezenski) strah pred živalmi, pred boleznimi, pred grmenjem zoofobia, nosofobia, brontofobia
PREGOVORI:
strah ima velike oči la paura fa novanta
strah je na sredi votel, okrog ga pa nič ni la paura è fatta di niente
strah noge celi la paura fa crescere le ali ai piedi
-
strāmentum -ī, n (sternere)
1. stelja, slama, tudi v pl.: Ca., Pl., Ph., Col., Front. idr., casae stramento arido tectae L., casae, quae more Gallico stramentis erant tectae C., cum … cum suis accubuisset sine ullo tecto stratumque haberet tale, ut terra tecta esset stramentis N., si et stramentis incubet undeoctoginta annos natus H., antiquis torus e stramento erat Plin., arbores intorto stramento vestire Plin. ovi(ja)ti s povesli, fasces stramentorum incendere Hirt.; še na polju stoječa slama oz. žitne bilke: falce succidunt stramentum Varr., stramenta stantia in segete relinquit, ut postea subsecentur Varr., desecta cum stramento seges L.
2. tovorno sedlo: Ap., G. (Dig.), deque his (sc. nudis) stramenta detrahi … iubet C.
-
strán côté moški spol ; (v knjigi) page ženski spol ; (bok) flanc moški spol ; (smer) sens moški spol
na tej strani de ce côté, en deçà (de quelque chose)
na tej in oni strani en deçà et au delà
na drugi strani (v knjigi, časopisu) à la page suivante ali précédente, au verso
na vse strani de tous côtés, en tous sens, dans toutes les directions, partout
z naše strani de notre côté, de notre part
v stran à l'écart, de côté, à part
na obeh straneh, z obeh strani des deux côtés, de part et d'autre
po eni strani d'un côté
po drugi strani d'un autre côté, de l'autre
dvoriščna stran (zgradbe) côté cour
južna stran côté sud (ali méridional), (côté du) midi moški spol, (gorovja) versant moški spol sud
kosmata stran (usnja) côté poil (ali fleur) (du cuir)
naslovna stran page de titre
narobe stran (blaga) envers moški spol
nasprotna stran côté opposé, pravno, figurativno partie ženski spol adverse
nebesna stran point cardinal
notranja stran côté intérieur, face interne (ali intérieure), paroi interne
prednja stran (zgradbe) façade ženski spol, front moški spol
prisojna stran côté exposé au soleil, midi moški spol
senčna stran côté de l'ombre, figurativno mauvais côté
severna stran côté (du) nord, nord moški spol, partie septentrionale (ali nord), (gorovja) versant moški spol nord
spodnja stran dessous moški spol
svetla stran côté éclairé, figurativno beau côté, jour favorable
vetrna stran côté exposé au vent, côté du vent
vzhodna stran côté est, (gorovja) versant est
zadnja stran (blaga) envers moški spol; (zgradbe) derrière moški spol
zahodna stran côté ouest (ali occidental)
zunanja stran côté (ali face ženski spol) externe (ali extérieur(e)), (blaga) endroit moški spol, figurativno apparences ženski spol množine
biti, stati na strani koga être (ali se tenir) aux côtés de quelqu'un, assister (ali seconder, aider, soutenir) quelqu'un, être du côté de quelqu'un, tenir pour quelqu'un
imeti svoje dobre strani avoir ses bons côtés
boli me na desni strani j'ai une douleur au côté droit
iti na stran (na potrebo) aller quelque part (ali aux toilettes, w.-c.), aller faire ses besoins
po strani gledati koga regarder quelqu'un de travers (ali d'un œil jaloux)
po strani si posaditi klobuk mettre son chapeau de côté
položiti kaj na stran mettre quelque chose de côté
potegniti koga na svojo stran (figurativno) mettre quelqu'un de son côté, gagner quelqu'un à son parti (ali à sa cause)
nasprotna stran (na sodišču) trdi, da la partie adverse prétend que
knjiga ima 100 strani le livre a (ali compte) cent pages
vsaka stvar ima svojo dobro in slabo stran chaque chose a son bon et son mauvais côté
-
strán (-í) f
1. lato, fianco, parte:
desna stran ceste lato destro della strada
2.
stran neba punto cardinale
štiri strani neba i quattro punti cardinali
3. (vsaka od obeh površin, ki omejujejo telo) lato, faccia:
prednja, zadnja stran hiše la facciata, il retro della casa
prednja, zadnja stran bankovca, medalje il diritto, il rovescio della banconota, della medaglia
prava, narobna stran blaga il dritto, il rovescio della stoffa
4. časn., lit. pagina:
kulturna, športna stran časopisa la pagina culturale, sportiva del giornale
knjigo odprite na strani 100 aprite il libro a pagina 100
5. (izraža položaj, lego česa) parte (destra, sinistra); destra, sinistra:
na desni strani hiše je vrt sulla destra della casa c'è il giardino
veter je pihal z zahodne strani il vento soffiava da ovest
ogledoval si je avto od vseh strani guardava l'auto da tutte le parti, da ogni lato
6. aspetto; lato:
pravna, finančna stran zadeve l'aspetto giuridico, finanziario della faccenda
jemati kaj s smešne strani guardare a qcs. dal lato comico
po tehnični strani dober izdelek un prodotto tecnicamente ineccepibile
7. na eni strani ... na drugi strani; po eni strani ... po drugi strani da una parte... dall'altra:
na eni strani zdravilo pomaga, na drugi (strani) škoduje la medicina da una parte è di aiuto, fa bene, dall'altra fa male
8. (za izražanje sorodstvenega razmerja) per parte di:
po očetovi strani je Italijan per parte di padre è italiano
9. (oseba, skupina z drugačnim ciljem) parte:
nobena stran noče prva popustiti nessuna delle parti vuole cedere per prima
dokazi nasprotne strani le prove della parte avversa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. to je druga stran medalje è un altro paio di maniche
knjiž. obrniti novo stran v zgodovini voltare una pagina nuova della storia
pren. od strani kaj izvedeti venir a sapere indirettamente, per via indiretta
adm. dobiti odobritev s strani pristojnega organa avere l'assenso (da parte) dell'organo competente
pog. dati na stran mettere da parte, in disparte
pog. šalo na stran scherzi a parte
evf. iti na stran andare al gabinetto, defecare
pren. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran la fortuna gli è stata favorevole, hanno vinto loro
zadolžiti se na vse strani indebitarsi con tutti
nikogar ni, ki bi ga lahko postavili njemu ob stran è senza pari
biti, držati se na strani, ob strani tenersi in disparte; non collaborare
pustiti neko vprašanje ob strani non trattare, non discutere un problema
pren. stati komu ob strani aiutare, appoggiare qcn.; fiancheggiare
star. mahniti jo na kraško stran andarsene sul Carso
obrniti kaj na smešno stran buttarla in ridere
biti na čigavi strani, na strani koga stare, mettersi, tenere dalla parte di qcn.; prendere le parti di qcn.
prestopiti na čigavo stran, na stran koga passare dalla parte di qcn.
-
strangulácija (-e) f
1. strangolamento, strozzamento
2. med. strozzamento;
vzrok ileusa je bila strangulacija l'ileo è stato causato da strozzamento
-
stràšno adv.
1. terribilmente, maledettamente, tremendamente, spaventosamente:
strašno drag maledettamente caro
2. (v povedni rabi)
najstrašnejše zanj je bilo, da je moral ležati ciò che più gli pesava era il dover stare a letto
(s smiselnim osebkom) strašno mi je ob misli, da bo ves trud zaman mi duole terribilmente pensare che tutto ciò sarà vano
ob pogledu nanj ji je bilo strašno pri srcu al guardarlo sentiva una fitta al cuore
3. (v medmetni rabi) terribile; tremendo:
kaj si naredil z njim, strašno! è terribile quel che hai fatto di lui!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
strašno ga je imelo, da bi to storil aveva, provava una voglia terribile di farlo
strašno bogat ricco sfondato
strašno grd orrendo
strašno lep bello da morire
strašno zaljubljen innamorato cotto
strašno star terribilmente vecchio
strašno trd kruh pane duro assaettato, pane durissimo
-
stratifié, e [stratifje] adjectif razporejen v plasteh, druga vrh druge; slojevit, plastast, plastnat
montagnes féminin pluriel stratifiées slojevito gorovje
-
strdíti (-ím) | strjeváti (-újem)
A) perf., imperf. raggrumare, coagulare, rapprendere, indurire, solidificare:
strditi vodo v led congelare l'acqua
pren. trpljenje ga je strdilo la sofferenza lo ha indurito
B) strdíti se (-ím se) | strjeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. raggrumarsi, coagularsi, rapprendersi, solidificarsi; indurirsi:
lava se strdi la lava si solidifica, si raggruma
na soncu se skrilavec presuši in strdi al sole lo scisto si secca e rapprende
-
stréči (stréžem) imperf.
1. servire:
kosilo strežejo ob enih il pranzo viene servito all'una
2. trg. lavorare, servire:
mi že strežejo grazie, vengo già servito
3. assistere, aver cura di:
streči bolnikom, starejšim ljudem assisstere i malati, gli anziani
4. (opravjati delo pri bogati družini) servire:
stregla je pri bogati družini v mestu servì in città presso una famiglia benestante
5. rel. servire:
streči pri maši servire la messa
6. pren. streči po tramare contro, insidiare:
streči komu po življenju, po časti tramare contro la vita, l'onore di qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
knjiga streže okusu, zahtevam bralca il libro soddisfa, viene incontro al gusto, alle attese del lettore
vedeti, kako se neki reči streže saper trattare, maneggiare qcs., saperci fare
pog. streči komu (od) spredaj in zadaj servire qcn. di barba e capelli
PREGOVORI:
kakor se mi streže, tako kosa reže quale mercede, tale opera