Franja

bet² [bet] samostalnik
stava

to make (ali lay) a bet staviti
to take a bet stavo sprejeti
heavy bet visoka stava

betake^* [bitéik] povratni glagol
zateči, zatekati se; oditi
zastarelo zgrabiti

to betake o.s. to the heels zbežati, popihati jo

bête¹ [bɛt] féminin žival

bêtes à cornes, de somme, de trait rogata, tovorna, vlečna žival
bête à bon Dieu (pika)polonica
la bête humaine človek zver
une méchante bête (figuré) zloben človek
c'est une bonne, une brave bête to je dobričina
bêtes d'abattoir klavna živina
bêtes féroces, sauvages zveri
bêtes ovines ovce
grosse bête, grande bête! bedaček! tepček!
bêtes à poil prašiči in ovce
bêtes fauves jelenjad
chercher la petite bête biti skrajno natančen, truditi se, da bi našli kakšno napako, nepravilnost; vse kritizirati
faire la bête delati se nevednega, sprenevedati se, govoriti neumnosti
il est ma bête noire groza me je pred njim, antipatičen mi je, trn v očesu, ne morem ga trpeti
regarder quelqu'un comme une bête curieuse gledati koga z velikim začudenjem
reprendre du poil de la bête (figuré) zopet pogum dobiti; postati spet samozavesten

bête² [bɛt] adjectif bedast, neumen

bête comme une oie, un pied, ses pieds, une cruche, un pot neumen ko noč
il est bête à manger du foin on je pravi osel
il est bête à pleurer on je trapast
je ne suis pas si bête nisem tako neumen (da bi me za nos vlekli)
c'est bête, je ne m'en souviens pas to je preneumno, ne morem se tega spomniti
c'est bête comme chou to je otročje lahko, to je lahko uganiti

betoníranje concreting

betonírati to concrete

betonirati glagol
1. v gradbeništvu (o vlivanju betona) ▸ betonoz
2. (utrditi) ▸ rögzül, megerősödik
Film v tem pogledu seveda ne razočara, temveč le betonira avtorjev status. ▸ A film ebből a szempontból nem okoz csalódást, sőt megerősíti a szerző státuszát.
To stališče se je začelo betonirati že zelo zgodaj. ▸ Ez az álláspont már korán rögzült.

better³ [bétə] prislov
bolje, primerneje

to be better bolje se počutiti
to be better off biti v boljšem položaju, biti premožnejši
I had better start bolje bi bilo, če bi že začel
you had better not bolje ne!, tega vam ne svetujem
I know better ne boste me ukanili, ne dam se potegniti za nos
ameriško, pogovorno you'd better believe it lahko mi verjameš
so much the better, all the better tem bolje
to get better okrevati
I like it none the better for it zato mi ni nič ljubši
he always knows better nič si ne da dopovedati
I thought better of it bolje sem si premislil

better⁴ [bétə] samostalnik

my betters moji predstojniki
for better for worse v vsakem primeru
to change for the better poboljšati se
to get the better of premagati, prekositi

better⁵ [bétə]

1. prehodni glagol
popraviti, izboljšati, izpopolniti, preseči

2. neprehodni glagol
popraviti, spopolniti, poboljšati se, napredovati

to better up oplemenititi

between¹ [bitwí:n] prislov

betwixt and between niti eno niti drugo
in between sredi, v sredini
few and far between na redko, v velikih razdaljah
the space between vmesni prostor
betwixt and between na pol
to stand between posredovati
far between zelo redek
between servant pomožni služabnik

between² [bitwí:n] predlog
med

between the devil and the deep sea, between two fires med Scilo in Karibdo, med dvema ognjema
between you and me and the bed (ali gate) post strogo zaupno
between you and me (pogovorno I), between ourselves med nama povedano
between two stools med dvema stoloma
there's many a slip between the cup and the lip, between the cup and the lip a morsel may slip ne hvali dneva pred večerom
hit between wind and water zadet na občutljivem mestu
between whiles (ali times) tu pa tam
between hay and grass ne tič ne miš, niti eno niti drugo
they had no penny between (the two of) them niti eden niti drugi nista imela prebite pare
between stations na odprti progi
we have bought it between us kupila sva to skupaj

be up neprehodni glagol
biti pokonci, vsta(ja)ti; jeziti se

be up against nameravati
be up and down biti bolehen
be up to biti enak, primeren; nameravati; ukvarjati se s čim

beurre [bœr] masculin surovo maslo

beurre d'anchois, fermier, fondu, rance sardelno, kmečko, topljeno, žaltavo maslo
petit beurre maslen keks
tartine féminin de beurre rezina kruha z maslom
assiette féminin au beurre (figuré) korito, mastna, donosna služba
œil masculin au beurre noir podpluto oko (zaradi udarca)
le beurre a ranci maslo je žaltavo
battre le beurre delati maslo (iz mleka)
compter pour du beurre (familier) biti pozabljen, ne biti upoštevan
faire la cuisine au beurre kuhati z maslom
faire son beurre dobro zaslužiti pri več ali manj čednem poslu, obogateti
c'est du beurre to je otročje lahko; to je donosno
comme dans du beurre čisto lahko, z lahkoto
ça fait mon beurre to je ravno pravo zame
ça met du beurre dans ses épinards to je voda na njegov mlin
ça ne met pas de beurre dans les épinards (familier) to (tudi) nič ne pomaga

bèv

ne reči ne bèv ne mev to keep silence; not to utter a word

bevorstehen^* figurativ čakati (das steht dir bevor to te čaka), bližati se

Bewandtnis, die, damit hat es folgende Bewandtnis s tem je pa tako; ... welche Bewandtnis es damit hat ... kaj je na stvari; es hat eine andere Bewandtnis mit to je drugače

Bewenden, das, damit soll es sein Bewenden haben to naj zadošča

beyond¹ [bijɔ́nd] prislov
na drugi strani, onstran, preko

to pass beyond preseliti se na drugi svet

beyond² [bijɔ́nd] predlog
več kot, razen; na oni strani, nasproti

beyond belief neverjeten
beyond comprehension nerazumljiv
it is beyond my depth tega ne razumem, ne dojamem
beyond dispute nespodbiten
beyond endurance neznosen
beyond one's expectation več kot smo pričakovali
beyond expression neizrekljiv
beyond hope brezupen
beyond all praise odličen
it is beyond me tega ne zmorem
he is beyond the (human) pale njegovo vedenje je neprimerno
beyond measure pretiran(o)
beyond possibility nemogoče
he lives beyond his income živi preko svojih dohodkov
beyond one's means prepotratno
beyond one's time predolgo
beyond recovery neozdravljiv
beyond the tomb v onstranstvu
beyond words nepopisen
to go beyond one's depth zgubiti tla pod nogami

beziehen^*

1. ein Bett, Kissen: preobleči, Polstermöbel: tapecirati, oblaziniti, blaziniti; einen Tennisschläger: napeti, ein Saiteninstrument: napeti strune (na); sich beziehen Himmel: prekriti se z oblaki, pooblačiti se

2. (einziehen) in ein Haus usw: vseliti se; eine Stellung, Wache: postaviti se na; Stellung/einen Standpunkt beziehen izraziti stališče

3. (bekommen) prejemati, dobivati, im Abonnement: biti naročen na, biti naročnik; Waren: nabavljati; Gelder: črpati, figurativ črpati

4. sich auf etwas beziehen (berufen) sklicevati se na, (betreffen) nanašati se na, (anknüpfen) navezovati; veljati za (das kann sich nicht auf diesen Fall beziehen to ne velja za ta primer) ; Philosophie beziehen auf nanašati na (sich se)