Franja

meni [ê] ➞ → jaz; mir (daj meni gib es mir)
danes meni, jutri tebi heute mir, morgen dir
gorje meni! o weh!
kot ti meni, tako jaz tebi wie du mir, so ich dir
meni nič, tebi nič mir nichts, dir nichts
po meni je es ist um mich geschehen

menjalni tečaj stalna zveza
finance (o valutah) ▸ devizaárfolyam, átváltási árfolyam
Ekonomski dejavniki vključujejo ekonomsko rast, obrestne mere, menjalne tečaje in stopnjo inflacije. ▸ A gazdasági tényezők közé tartozik a gazdasági növekedés, a kamatlábak, a devizaárfolyamok, az inflációs ráta.
Povpraševanje po ameriški valuti se je le še povečalo in s tem tudi menjalni tečaj. ▸ Az amerikai valuta iránti kereslet csak nőtt, és ezzel együtt nőtt a devizaárfolyam is.

Menoece͡us -ei in -eos, acc. -ea, voc. -eu, m (Μενοικεύς) Menojkêj, sin tebanskega kralja Kreonta; po Tejrezijevi prerokbi je žrtvoval svoje življenje za domovino, ki jo je ogrožala sedmerica: Ci., Iuv., Stat., Vulg., Hyg., Lact. Menoecēus 3 Menojkéjev: sanguis Stat.

mēns, mentis, f (indoev. kor. *men- misliti; prim. skr. máti- misel, mnenje, gr. μένος, lat. me-min-i, sl. pamet, meniti, hr. pȁmet, lit. mintìs misel, ideja, išmintìs pamet, got. anaminds domneva, gamunds spomin = stvnem. gimunt spomin; prim. tudi memini) mišljenje in sicer

1. miselnost, miselna sposobnost, pamet, razum(nost), um, preudarnost, razsodnost, starejše sprevidnost, duh: V., Cat., Lucr. idr., mens, cui regnum totius animi (nad vso dušo) a naturā tributum est Ci., mens et ratio Ci. pamet in razum, timor omnium mentes animosque perturbavit C. preudarnost in pogum, glavo in srce, mens publica Ci. državniška modrost, sana Ci., H. zdrava pamet (naspr. amentia), suae mentis esse ali mentis compotem esse Ci. biti pri zdravi pameti, mente captus Ci. = inops mentis O. = mente lapsus Suet., mente alienatā C. slaboumen ali blazen, sine ullā mente brez premisleka, brez pomisleka, mens ut rediit O. zavest.

2. mišljenje, miselnost, prepričanje, nazor, srce, čud, narava, značaj, temperament: Lucan., Ap., mens animi Pl., Lucr., Cat., mens bona O., Pers., Q., Sen. ph., Petr., mala mens Ter., Tib., aversa deae mens V. neugodno, nenaklonjeno mišljenje, inimica mens N., integra H., pura Plin., illiberalis Q., perniciosissima Q., mens animi vigila Lucr., vestrae mentes atque sententiae Ci. mišljenje in mnenja, mens cuiusque is est quisque Ci. mišljenje posameznika je posameznik sam, tvoje mišljenje — to si ti, animi, qui nostrae mentis sunt L. občutja, nagnjenja, ki se ujemajo z našim značajem, nam ut ad bella suscipienda Gallorum alacer ac promptus est animus, sic mollis ac minime resistens ad calamitates perferendas mens eorum est C. kakor so Galci srčni … tako so mehkužni, multas mente expromam querellas Cat. iz dna srca; occ.
a) duševno razvnetje, razvnetost, strast(nost), čustvo, jeza, srd, nejevolja, srčnost, pogum: Sil., Val. Fl., compesce mentem H. jezo, dolor quod suaserit et mens H. strast, verba, quae timido possunt addere mentem H. srčnost da(ja)ti, mala mens (strast) furorque vecors Cat., mentes (acc.) demittunt V. srčnost jim upada.
b) vest: cum vero iurato sententia dicendast meminerit deum se adhibere testem id est ut ego arbitror mentem suam qua nihil homini dedit deus ipse divinius Ci., rubet auditor cui frigida mens est criminibus, tacita sudant praecordia culpa Iuv., quos diri conscia facti mens habet attonitos et surdo verbere caedit Iuv.

3. meton.
a) misel, misli: mentem inicere Ci. ali mittere V. navdahniti komu misel, utinam tibi istam mentem di duint Ci., numquid vis? (De.) Mentem vobis meliorem dari Ter., hac mente N. po tem premisleku, optemus meretrici bonam mentem Sen. rh., dii omnium mentes perspiciunt Ci.
b) spomin, mnenje, misel, nazor, pogled na kaj, namen, naklep, namera, sklep, načrt, volja: mentem effici rebantur Ci., mens memor Lucr. zvest spomin, venire (alicui) in mentem na pamet, na misel prihajati (komu), spominjati se; z gen.: hominum fortunas (= fortunae) Naev. fr., temporis, hominis, tuarum virtutum Ci.; z nom.: non venit in mentem pugna apud Regillum lacum? L., numquam ea res tibi tam belle in mentem venire potuisset, nisi … Ci.; z de in abl.: ut lepide atque astute in mentem venit de spectaculo malae Ci.; z inf.: qui in mentem venit tibi istuc facinus facere tam malum? Pl., qui in mentem venit tibi istaec dicta dicere? Pl., cum igitur hoc animal tam sit canorum sua sponte, quid in mentem venit Callistheni dicere deos gallis signum dedisse cantandi, cum id vel natura vel casus efficere potuisset? Ci.; z ACI.: neque eis venit in mentem suis tergis, suis cervicibus virgas illas securesque imminere quas ad metum aliorum praeferrent L.; z ut: ei in Galliā primum venit in mentem, ut … Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: veniat in mentem, ut (kako) trepidos quondam maiores vestros intra moenia compulsos … defenderimus L.; v enakem pomenu tudi: in mentem (mihi, mi) est ali fuit Pl., Ter., id ego iusiurandum patri datum usque ad hanc aetatem ita conservavi, ut nemini dubium esse debeat, quin reliquo tempore eadem mente sim futurus N. bom istega mnenja, ne odstopam od svojega mnenja, mentibus (naspr. vocibus) reliquorum respondebo Ci., longe mihi alia mens est S. jaz mislim povsem drugače, quā facere id possis, nostram nunc accipe mentem V., immittere corpus in undas mens fuit O. njegov namen je bil, nameraval je, rege incolumi mens omnibus una est V., muta istam mentem Ci., sed simul ex nimia mentem pietate labare sensit O. voljo; tako tudi pl.: protinus ereptas viventi pectore fibras inspiciunt mentesque deum scrutantur in illis O., explorare mentes deorum ali quaesitas intrare (spoznati) mentes superûm Sil.

4. pooseb. Mens Méns, boginja zavednosti, zavesti: O., qui inspectis fatalibus libris rettulerunt patribus, quod … et Iovi ludos magnos et aedes Veneri Erycinae ac Menti vovendas esse L., Menti aedem T. Otacilius praetor vovit L. (po bitki ob Trazimenskem jezeru je pretor Tit Otacilij (T. Otacilius) tej boginji obljubil svetišče na Kapitoliju; posvetitev tega svetišča so praznovali vsako leto 8. junija.)

Opomba: Nom. sg. mentis: Enn. ap. Varr., Prisc.; vulg. abl. sg. menti: Col. poet.

mensajero

paloma mensajera poštni golob
mensajero m sel, poslanec; znanilec, napovednik
enviar por mensajero poslati po selu (kurirju)

menschlich človeški; Figur, Plastik: antropomorfen; nach menschlichem Ermessen po normalni presoji; eine menschliche Rührung verspüren začutiti potrebo; menschliches Versagen bei Unfällen: človeški faktor

mēnsūra -ae, f (mētīrī)

1. merjenje, meritev: mensuram alicuius rei facere O. ali inire Col. ali agere, agitare Plin., mensuras agere Plin. iun. meriti kaj, certis ex aqua mensuris breviores esse quam in continenti noctes videbamus C. po vodni uri (klepsidri), quidquid sub aurium mensuram cadit Ci. „kar koli izmerijo ušesa“ = kar koli se pove na uho.

2. mera (dolžina, velikost, debelina idr.): robori O. obseg, cubiti Suet. dolžina lakta (lakti), posterior m. O. dolžina zadnjih nog, alicui mensuram bibendi dare O. predpis(ov)ati (komu), koliko časa sme piti, mensurae verborum Q. za izgovarjanje besed potrebni čas, časovna mera, dolžina, kvantiteta, neque mensuras itinerum noverunt C. niso poznali poti (razdalj); metaf. velikost, kakovost, značaj: tanti mensuram nominis imples O. zadoščaš velikosti svojega imena, mensura ficti crescit O., m. legati S. dostojnost, discentis Q.; (v slikarstvu) prava mera, pravo (so)razmerje: Plin.

3. meton. mera = merilo: ad mensuram pondusque respondere Sen. ph., maiore mensurā reddere Ci., ita ut singulis seni modii tritici darentur, qui modus mensurae medimnus Athenis appellatur N. vrsta merila, neko merilo; metaf.: m. iuris Lucan. merilo prava.

mentagra -ae, f (hibr. iz mentum in gr. ἄγρα, tvorjen po vzoru podagra) pravzaprav „bolezen na obradku“, od tod lišaj, garje na obradku (obrazu): Plin.

mentiō¹ -ōnis, f (prim. mēns, memini, moneō) omemba, omenitev, opomin, predhoden ali mimogreden, bežen nasvet, predlog, sprožitev, pobuda k čemu; s subjektnim gen.: plebis L.; z objektnim gen.: tui, civitatis Ci., in mentionem alicuius incĭdere Caecil. fr., Ci. slučajno omeniti koga, mentionem facere alicuius rei Ci., Q. ali de aliquā re, de aliquo Ci., N. omeniti (v misel vzeti) koga, kaj, govor usmeriti h komu (k čemu), besedo napeljati na koga, kaj, sprožiti kaj; v enakem pomenu tudi mentionem alicuius rei habere L., Vell. ali movere ali inferre, iacere Vell. ali inicere H. ali introducere Val. Max. ali mentionem de aliqua re agitare L., mentionem facere cum aliquo de aliquā re Pl. ali samo m. facere cum aliquo (sc. de re) Pl. omeniti komu kaj, v pogovor se zaplesti s kom o čem, (po)meniti se, sporazume(va)ti se s kom o čem; incĭdit mentio de uxoribus L. beseda je nanesla na soproge, na misel so jim prišle soproge, v pogovoru so se spomnili soprog; mentionem alicuius rei incohare L. začasno (za zdaj) omeniti (v misel vzeti) kaj, mentionem facere ali inferre, ut … Pl., L., si mentionem fecero de filiā, ut mihi despondeat Pl. če bom snubil hčer, mentionem inferre, quid eo die faciendum esset L. napeljati govor na to, kaj je treba storiti tega dne, secessionis mentiones ad vulgus militum occultis sermonibus serere L. (vojakom) prostakom pogosto na skrivaj govoriti; occ. (o konzulatu ali senatorju) mentionem facere in senatu Ci., Corn. idr. spregovoriti o čem, sprožiti kaj.

mentir* [mɑ̃tir] verbe intransitif lagati

mentir à quelqu'un nalagâti koga, nalagati se komu; varati (o stvareh)
se mentir sam sebi lagati
sans mentir po resnici povedano
sans mentir, la salle était pleine nič ne lažem, dvorana je bila polna
mentir comme un arracheur de dents lagati, da se kar kadi
mentir à sa conscience, à sa conviction govoriti proti svojemu prepričanju
il, elle en a menti to je zlagano
faire mentir quelqu'un postaviti koga na laž
a beau mentir qui vient de loin (proverbe) lahko je lagati (natvesti) o stvareh, ki se ne morejo preveriti
bon sang ne peut mentir (proverbe) kri ni voda

mentum -ī, n (iz *mentom; indoev. kor. *men- moleti, prim. lat. e-min-ēre, pro-min-ēre, mentula, mōns)

1. (človeški in živalski) obradek, podbradek: rictum eius ac mentum Ci., mentum caprarum Plin.; meton. brada: nosco crinis incanaque menta regis Romani V., nec minus interea barbas incanaque menta Cinyphii tondent hirqui saetasque comantis V., mento levatus Petr.

2. metaf. brada pri poslopjih, tj. štrlina napušča, po katerem odteka deževnica: Vitr.

menu [mənü] masculin menu; jedilnik, jedilni list; (določen) obrok jedil; (servirano) kosilo, obed

menu touristique turističen menu
menu à prix fixe menu po stalni ceni
dresser le menu sestaviti menu

meō -āre -āvī -ātum (iz indoev. kor. *mei̯- iti, potovati, prim. sl. mimo, miniti) pesn. in poklas. po določeni poti ali določenih zakonih pravilno, zdržema premikati se, iti, hoditi, korakati, priti, potovati, pluti, (o rekah) teči: Col., in orientem meavit comite Liviā T., means exercitus Cu., domus Plutonia, quo simul mearis H., iter, quā meant navigia Cu. plujejo, cum (sc. triremes) ex usu temporis huc illuc mearent T., amnis libero cursu meat Cu., quod (sc. flumen) specu mergitur alteque conditum meat Plin. iun., quā sidera lega mearent O., circuitus per quem (sc. sol) meat Plin., meantia sidera O., Lact., tudi samo meantia (sc. sidera) Sen. ph. planeti, (zvezde) premičnice, liberius meare spiritus coeperat Cu., interclusus spiritus arte meabat Lucr., anima diversa in membra means Lucan., meat aura per quaedam velut organa Q.; o abstr.: si tam corpus loco validum ac regione maneret scriptoris, quam vera meat (po novejših izdajah manet) sententia cordi Luc. fr.

mer [mɛr] féminin morje; velika vodna površina

en, sur mer na morju
par mer po morju
sur terre et sur mer po vodi in po kopnem
mer agitée (zmerno) razburkano morje
la mer Baltique, du Nord Baltiško, Severno morje
mer basse oseka
mer belle malo razburkano morje
mer calme mirno, gladko morje
mer de feu (figuré) ognjeno morje
mer de glace ledeno morje
mer très grosse zelo razburkano morje
mer d'huile kot zrcalo gladko morje
la mer Noire, Rouge črno, Rdeče morje
mer orageuse viharno morje
mer de sable peščena puščava
mers de sang potoki krvi
mer territoriale, littorale teritorialno, obalno morje
air masculin de la mer morski zrak
anémone féminin de mer (zoologie) rdeča vetrnica (korala)
bain masculin de mer morska kopel
bras masculin de mer morski rokav
les deux mers Atlantik in Sredozemsko morje
écumeur masculin de mer morski ropar, pirat, gusar
empire masculin, maîtrise féminin des mers gospostvo, oblast nad morji, na morju
gens masculin pluriel de mer pomorščaki
loup masculin de mer (figuré) morski volk, izkušen pomorščak
mal masculin de mer morska bolezen
paquet masculin de mer slap valov
pleine mer plima
vert mer motsko zelen
chercher par terre et mer vsepovsod iskati
il y a de la mer morje je razburkano
c'est une goutte d'eau dans la mer to je kaplja v morje
c'est la mer à boire (familier) to je dolgotrajna zadeva, tu ni videti ne konca ne kraja
ce n'est pas la mer à boire to ni tako težavno
prendre la mer izpluti na morje (ladja)
tenir la mer gospodovati nad morjem, na morju
homme à la mer! človek je padel (s krova) v morje!

mer|a¹ [é] ženski spol (-e …) das Maß
figurativno zvrhana mera ein gerüttelt Maß
figurativno mera je polna! Das Maß ist voll!, das bringt das [Faß] Fass zum überlaufen
ne poznati mere kein Maß kennen
brez mere zügellos, maßlos
čez mero übermäßig, maßlos
iti čez vsako mero sich übersteigern (in)
do določene mere bis zu einem gewissen Grad
do te mere insofern
po meri nach Maß
ni po moji meri figurativno es ist nicht meine Schuhgröße/Schuhnummer
v določeni meri gewissermaßen
v isti meri gleichermaßen
v kolikšni meri inwiefern
v polni meri in vollem Maße
v veliki meri weitgehend
v največji meri höchst, in höchstem Maße
v polni meri voll
v večji meri in erhöhtem Grad
v vedno večji meri zunehmend
v veliki meri in hohem Maße
v zadostni meri hinreichend
za dobro mero als Draufgabe
|
s kakršno mero merite, s tako se vam bo odmerilo nach dem Maß, mit dem ihr [meßt] messt und zuteilt, wird auch euch zugeteilt werden

mer|a² [é] ženski spol (-e …) das Maß (tudi matematika); (dimenzija) das Ausmaß (tudi figurativno), die Ausmessung, die Abmessung; (merilni kozarec) der [Meßbecher] Messbecher; -maß (dolžinska Längenmaß, hitrostna Geschwindigkeitsmaß, pravo kazenska Strafmaß, kotna Gradmaß, Winkelmaß, ločna Bogenmaß, štetja Zählmaß, najmanjša možna Mindestmaß, naravna Naturmaß, nazivna Nennmaß, normalna Normalmaß, notranja Innenmaß, ploščinska Flächenmaß, podpovprečna, premajhna Untermaß, prostorninska Raummaß, najvišja Höchstmaß, votla Hohlmaß)
… mere/po meri Maß-
(navedba die Maßangabe, odčitek die Maßanzeige, delo/izdelek po meri die Maßarbeit, die Maßanfertigung)
ustrezne mere maßhaltig
neustrezne mere nicht maßhaltig
občutek za mero das Augenmaß
po meri nach Maß, maßgerecht, maßhaltig
narejen po meri maßgearbeitet
biti točno po meri eine hohe Maßgenauigkeit haben
preveriti mere nachmessen
zakon o merah der Eichgesetz

méra measure; (velikost) size; (obsežnost) extent, dimension

normalna méra standard; gauge; (stopnja) degree; (merjenje) measurement; (razmerje) rate, scale, index; (zmernost) moderation, temperance; (verz) metre, measure; glasba bar, time; (ukrep) measure, step
mére in uteži measures and weights pl
dobra (slaba) méra full (short) measure
dolžinska méra linear (ali long) measure
ploščinska méra square (ali superficial) measure
prostorninska méra cubic measure
votla méra measure of capacity
največja skupna méra matematika greatest common measure
obrestna méra rate of interest
zvrhana méra heaped up (ali strike, struck-) measure
do neke mére to a certain degree, in some measure; to a certain extent, to some extent
v obilni méri amply, richly
v veliki méri to a high degree, to a great (ali large) extent; largely, higly
prek mére beyond measure, beyond all bounds
v neki méri in a measure
čez vse mére exceedingly, excessively, immoderately, out of all measure
v isti méri kot... in the same measure as...
v enaki méri alike
napravljen po méri made to measure
obleka po méri bespoke suit, ZDA custom suit
po méri narejena oblačila clothes pl made to measure, ZDA custom clothes pl
enota mére unit of measure
krojač, ki dela po méri bespoke tailor
dati dobro méro to give good measure
držati se mére to be moderate, to observe due moderation
napraviti vse potrebne mére (ukrepe) to take all the necessary steps
podvzeti (lotiti se) primerne mére (ukrepe) to take appropriate action
podvzeti temeljite, dalekosežne mére to take sweeping measures
podvzeti vse potrebne previdnostne mére to take all due precautions
on ne pozna mére he knows no bounds
to presega vse mére that goes beyond all bounds
prekoračiti méro (figurativno) to overstep the mark, to go too far
napraviti méro polno (figurativno) to fill the cup to the brim
do kolikšne mére mu moremo zaupati? how far can he be trusted?
vzeti komu méro za kaj to take someone's measurements for something
vzeli so mi méro za plašč (za obleko) I have been measured for a coat (for a suit)

méra (-e) f

1. misura:
časovne, dolžinske, utežne mere misure di tempo, di lunghezza, di peso

2. (priprava za merjenje) misura:
kontrolirati mere controllare, verificare le misure
Mednarodni urad za mere in uteži Ufficio internazionale dei pesi e delle misure

3. (razsežnost) misura; taglia:
vzeti mero prendere le misure
po meri su misura

4. (določena količina snovi, tekočine) misura, quantità

5. pog. (dopustna količina, stopnja) misura, discrezione, moderazione; temperanza:
(ne) imeti mere pri jedi, pitju (non) avere misura nel mangiare, nel bere
čez mero, nad mero fuor di misura, oltre misura
delovati s pravo mero agire con misura, moderazione

6. publ. (v prislovni rabi izraža okrepitev)
v koliki meri in quale misura
v polni meri completamente, del tutto
v veliki meri prevalentemete, perlopiù
do neke, do določene mere fino a un certo punto
zmanjšati izdatke na najmanjšo možno mero ridurre i costi al minimo

7. pren. (dejanje, ukrep) misura, provvedimento:
varnostne mere misure di sicurezza

8. lit. metro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. za vse naj bo ista mera un metro e una misura (uguale) per tutti
krojiti svet po svoji meri voler fare il mondo su propria misura
mera je polna la misura è colma
imeti zvrhano mero križev, težav avere un sacco di problemi
imeti zvrhano mero talenta essere oltremodo dotati
ni človek vsakdanje mere non è un mediocre
ekon. diskontna, eskontna mera tasso di sconto
mat. kotna mera unità di misura degli angoli
največja skupna mera massimo comun divisore
notranja mera misura interna
ekon. obrestna mera tasso d'interesse
profitna mera saggio dei profitti

méra medida f ; proporción f ; grado m ; extensión f

čez mero demasiado, con exceso, excesivamente, sobremanera
po meri a la medida
v polni mera plenamente, completamente
v veliki meri en alto grado
v najvišji meri en sumo grado, sumamente
obrestna mera tipo m de interés
zakonita mera patrón m
dolžinska mera medida de longitud, medida lineal
ploskovna mera medida de superficie
votla mera medida de capacidad
držati mero guardar la medida
prekoračiti mero pasar de los límites, exceder la medida
privzeti mere tomar (ali adoptar) medidas
vzeti mero tomar la medida

Mercurius¹ -iī, m (mercārī, merx; Mercurius a mercibus est dictus Fest.) Merkúr, sin Jupitra in Maje, starolatinski bog trgovanja, prometa, dobička in zvijače, čigar praznik so trgovci obhajali 15. maja. Pozneje, ko so ga poistovetili z grškim Hermesom (Ἑρμῆς) je bil Merkur za Rimljane božji sel, iznajditelj lire, spremljevalec duš v podzemlje, varuh poti in telovadbe, bog govorništva, vzor duševne in telesne spretnosti: Varr. ap. Non., Ci., V., H., O., T. idr.; C. (De bel. Gall. 6, 17) imenuje Mercurius tudi nekega neznanega galskega boga, podobnega germanskemu Wutanu: maxime Mercurium colunt. Umetniki so upodabljali Merkurja kot mladeniča cvetočih lic z znaki božjega sla, tj. s krilatim popotnim klobukom (petasus, gr. πέτασος), krilatimi čevlji (talaria, gr. πέδιλα) in glasniško palico (caduceus, gr. κηρύκειον) ali s čarovno palico (virga), znakom spremstva (v podzemlje). Preg.: non ex quovis ligno fit Mercurius Ap. Apel. (kakor Ἑρμῆς) hêrma, četverorob steber s Hermesovim doprsnikom na vrhu: accidit ut una nocte omnes Hermae, qui in oppido erant Athenis, deicerentur praeter unum, qui ante ianuam erat Andocidi (itaque ille postea Mercurius Andocidi vocitatus est) N.; poseb.: aqua Mercurii O. Merkurjev studenec (ob Apijevi cesti); stella Mercurii Ci. planet Merkur; tumulus Mercurii L. Merkurjev grič (holmec), po nekem punskem božanstvu imenovana vzpetina pri Novi Kartagini v Hispaniji; promunturium Mercurii (Ἑρμαῖον) L. Merkurjev rt, vzhodni rt zaliva pred Kartagino, zdaj Cap Bon ali Ras Addar. — Od tod adj. Mercuriālis -e Merkúrjev, merkúr(ij)ski: caduceus Ap., Mercuriali mihi cognomen mihi imposuere H., viri Mercuriales H. Merkurjevi ljubljenci = učenjaki ali pesniki, poseb. lirski pesniki, cursus Mucr. krožnica, tek planeta Merkurja, herba Mercurialis Ca., Ap. h. ali samo mercurialis Plin. (bot.) golšec, (starejše) usačnica, usačna zel; subst. Mercuriālēs -ium, m merkurijáli, skupščina trgovcev v Rimu, ustanovljena l. 495: Ci. ep.