naître* [nɛtr] verbe intransitif roditi se, nastati, začeti se, razviti se, izvirati
je l'ai vu naître poznam ga od rojstva
faire naître poklicati v življenje, povzročiti (nastanek), zbuditi
ne faire encore que de naître biti še v povojih
innocent comme l'enfant qui vient de naître nedolžen kot novorojenček, kot jagnje
son pareil est à naître njemu enak se mora šele roditi
Zadetki iskanja
- najbóljši the best; first-rate, superior, prime
v najbóljšem primeru at (the) best
on je najbóljši učenec v razredu he is top of his form
v najbóljših letih in the prime of life
najbóljši učenec the top pupil
najbóljše od vsega the very best
moja najbóljša (praznična) obleka my best, my Sunday best
vse najbóljše! all the best!, I wish you all the best of luck! - najem samostalnik
1. (izposoja) ▸ bérlés, bérletbrezplačen najem ▸ ingyenes bérletdolgoročen najem ▸ hosszú távú bérlésmesečni najem ▸ havi bérlésnajem nepremičnin ▸ ingatlanbérlésnajem prostorov ▸ helyiségbérlésnajem apartmaja ▸ apartman bérléserazpis za najem ▸ kontrastivno zanimivo bérleti pályázatpogodba o najemu ▸ kontrastivno zanimivo bérleti szerződésvzeti v najem ▸ bérbe veszdati v najem ▸ bérbe adnajem stanovanja ▸ lakásbérlésnajem kolesa ▸ kerékpárbérlésstrošek najema ▸ kontrastivno zanimivo bérleti díjoddaja v najem ▸ bérbeadásdobiti v najem ▸ bérbe kapZa dnevni najem stojnice plača 30 evrov. ▸ A stand napi kibérléséért 30 eurót fizet.
V najem sva dobila majhno stanovanje. ▸ Egy kis lakást kaptunk bérbe.
2. (o denarju) ▸ hitelfelvétel, kölcsönfelvételnajem posojila ▸ hitelfelvétel, kölcsönfelvételVišina obrestne mere je odvisna od dobe najema posojila. ▸ A kamatláb mértéke a kölcsön futamidejétől függ.najem kredita ▸ hitelfelvétel - najemnik samostalnik
1. (oseba, ki kaj najame) ▸ bérlőpotencialni najemnik ▸ potenciális bérlőnajemnik lokala ▸ bár bérlőjenajemnik stanovanja ▸ lakásbérlőnajemnik prostorov ▸ helyiségek bérlőjenajemnik zemljišč ▸ földbérlőiskati najemnika ▸ bérlőt keresnajti najemnika ▸ bérlőt találpogodba z najemnikom ▸ kontrastivno zanimivo bérleti szerződésživeti kot najemnik ▸ bérlőként éloddati najemniku ▸ bérlőnek kiadnajemnik vozila ▸ kocsi bérlőjenajemnik nepremičnine ▸ ingatlan bérlőjeobveznost najemnika ▸ bérlő kötelezettsége
2. (vojak) ▸ zsoldosvojak najemnik ▸ zsoldosTakšne plačance so Italijani imenovali condottieri ali najemniki. ▸ Az olaszok ezeket a fizetett katonákat condottierinek, azaz zsoldosoknak nevezték.
Francija je najemala plačance že od srednjega veka in najemniki so v njenem vojaškem sestavu ostali tudi v 19. stoletju. ▸ Franciaország a középkor óta vesz igénybe fizetett katonákat, ezek az elszegődött zsoldosok még a 19. században is jelen voltak a katonai struktúrában. - najéti to rent, to hire; to engage; to take on lease
najéti ladjo, letalo to charter a steamer, a plane
najéti taksi to hire a taxi
najéti avto to hire (ali to rent) a car
najéti od ure to engage by the hour
najéti posojilo to raise a loan
najel sem sobo v 3. nadstropju I took a room on the third floor - najpoprej an allererster Stelle, zuallererst; (od začetka) zunächst
- nàjvečkrat adv. più volte (di tutti), perlopiù:
največkrat pohvaljen med učenci lo scolaro più volte encomiato
največkrat od drugod prevzete ideje idee perlopiù attinte altrove - naklátiti (-im)
A) perf.
1. abbacchiare
2. pejor. raccontare, dire sciocchezze, stupidaggini:
naklatiti vse mogoče neumnosti raccontare un sacco di stupidaggini
B) naklátiti se (-im se) perf. refl. pren. vagabondare;
naklatiti se od vseh strani giungere da ogni dove - nàkrviti -īm nakrviti: nakrvljena kosa od krvi rdeči lasje
- namálan (-a -o) adj. dipinto:
sedeti kot namalani sedere tranquilli, immoti
pog. od njih boš dobil vraga namalanega da quelli non aspettarti un bel niente - namériti (-im) | namérjati (-am)
A) perf., imperf.
1. misurare; (težo) pesare
2. mirare a, puntare a:
nameriti v desno, v levo od cilja puntare a destra, a sinistra della meta
nameriti teleskop proti Marsu puntare il telescopio su Marte
B) namériti se (-im se) | namérjati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. proporsi, pensare di, intendere:
nameril se je obiskati znance si era proposto di far visita a conoscenti
2. (pripetiti se) accadere, capitare:
čudna stvar se mi je namerila mi è capitata una strana cosa - namèti prisl. pri roki: daj mi onu knjigu, ako ti je nameti če ti to ni od rok
- namílati se nàmīlā se namleti se, dobivati veliko moke: žito se namila veliko moke je od tega žita
- napáčen wrong; false; incorrect
napáčno prislov wrong, wrongly
napáčno ime false (ali fictitious) name
ni napáčno! not bad!
napraviti napáčen korak to take a false step
ura gre napáčno the clock is (ali goes, is going) wrong
napáčno uganiti (nepravo zadeti) to guess wrong
napáčno razumeti to misunderstand
napáčno me razumete you misunderstand me, you mistake me
kaj se ti zdi napáčno pri tem? what do you find wrong with it?
na napáčnega je naletel (figurativno) he had come to the wrong shop
peljati se z napáčnim vlakom to take the wrong train
napáčno je držal knjigo he was holding the book the wrong way up
napáčno delati, narediti to act wrong, to do wrong
napáčno izgovoriti (obvestiti, pisati) to mispronounce (to misinform, to misspell)
napáčno peti to sing out of tune
napáčno (pre) soditi to misjudge
zelo napáčno je od tebe, da ga podpiraš it is very wrong of you to support him
zaiti na napáčna pota (figurativno) to take the wrong path (ali turning)
ne bi bilo napáčno, če bi to poskusili it wouldn't be a bad idea to try it, we see no harm in trying it
obrnil si se na napáč naslov (osebo) pogovorno you've come to the wrong shop
napáčna ideja a false idea
napáčen pojem a mistaken notion
napáčen odgovor a wrong answer
napáčen podatek, napáčna navedba false statement, misrepresentation
napáčna (telefonska) številka, napáčna zveza! sorry, wrong number! - Napē -ēs, f (gr. νάπη gozdna dolina) Nápa
1. ime lovske psice: O.
2. ime sužnje: O. — Od tod adj. napaeus (Napaeus) 3 (gr. ναπαῖος) h gozdni dolini sodeč, gozdnodolinski, gozdne doline (gen. sg.): napaeae nymphae Col. poet. nimfe (vile) gozdnih dolin, gorskih dolov (v katerih se pasejo črede) = subst. Napaeae -ārum, f Napáje, nimfe gozdnih dolin in podolj: V., Stat. - napeljáti (-péljem) | napeljeváti (-újem) perf., imperf.
1. infilare, introdurre (filo e sim. nel cappio)
2. mettere, posare, installare, tendere:
napeljati vrv od drevesa do drevesa tendere una corda da un albero all'altro
napeljati elektriko installare la corrente
3. deviare (tudi ekst.), indirizzare, far cadere:
napeljati vodo v jezero deviare l'acqua nel lago
napeljati pogovor drugam deviare, far cadere il discorso su altri temi
4. indurre, spingere (qcn. a):
koga napeljati na umor indurre uno a commettere omicidio
5. (nanositi) portare, trasportare:
pren. napeljati vodo na svoj mlin portare l'acqua al proprio mulino - napól adv. (a) metà; mezzo; semi-:
napol prazen semivuoto
govoriti napol za šalo, napol zares parlare metà per scherzo, metà sul serio
vrniti se napol živ ritornare semivivo, mezzo morto
narediti kaj napol fare le cose a metà
biti napol mrtev od strahu essere mezzo morto di paura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
napol barbarski semibarbaro
napol divji semiselvaggio
napol gnil (sadež) mezzo
napol nag seminudo
napol oblečen semivestito
napol plešast spellacchiato
napol pokrit semicoperto
napol resen semiserio
napol suh seccaticcio
napol svetel semilucido
napol ugasel semispento
napol zaprt semichiuso
napol zrel semiacerbo - napòr (-ôra) m sforzo, fatica; strapazzo, strapazzata; conato:
duševni, telesni napor sforzo psichico, fisico
z nadčloveškim naporom je opravljal naloženo delo con sforzo sovrumano svolgeva il lavoro impostogli
opomoči si od naporov potovanja rimettersi dagli strapazzi del viaggio - napósodo
napósodo dati to lend
napósodo vzeti to borrow (od from) - napráviti (-im) | naprávljati (-am)
A) perf., imperf.
1. fare, eseguire, compiere, effettuare; rendere:
napraviti cesto fare una strada
napraviti načrt fare un piano
napraviti kosilo preparare il pranzo
napraviti hišo fare, costruire la casa
napraviti posteljo fare, rifare il letto
napraviti črto fare, tirare una riga
napraviti ogenj accendere il fuoco
ta frizura jo napravi mlajšo l'acconciatura la ringiovanisce, la rende più giovane
vino ga je napravilo zaspanega il vino lo insonnolì
napraviti komu veselje, žalost rallegrare, rattristare qcn.
napraviti napako fare, commettere un errore
napraviti korak fare, muovere un passo
napraviti dober vtis fare, lasciare buona impressione
napraviti izvleček compendiare
2. (dokončati) finire (di fare)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
napraviti kariero far carriera
napraviti konec čemu troncare qcs., farla finita con
napraviti kozla za vrtnarja mettere il lupo a custodia del gregge
napraviti križ čez kaj farci una croce sopra
napraviti dolg obraz fare il broncio, il muso
napraviti (komu)
otroka rendere incinta
napraviti piko na i mettere il punto sulla i
napraviti (komu)
prostor fare spazio (a uno)
napraviti red fare, mettere ordine
napraviti ... kilometrov fare... chilometri
pog. napraviti pot peš fare la strada a piedi
pren. bolezen je napravila svoje la malattia ha lasciato il segno
pog. kaj se da tu napraviti qui non c'è niente da fare
lov. napraviti dvojec fare una doppietta
rel. napraviti križ fare il segno della croce
napraviti izpad fare una sortita
napraviti kepo appallottolare
B) napráviti se (-im se) | naprávljati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. venire; farsi:
od dolge poti so se mu napravili žulji dal camminare gli sono venute le vesciche
napravil se je dan si è fatto giorno
pog. vreme se bo napravilo il tempo si mette al bello, si sta rasserenando
2. farsi, fingersi, darsi:
napraviti se bolnega, gluhega fingersi ammalato, sordo
3. star. avviarsi; andare, correre dietro