Franja

Zadetki iskanja

  • naître* [nɛtr] verbe intransitif roditi se, nastati, začeti se, razviti se, izvirati

    je l'ai vu naître poznam ga od rojstva
    faire naître poklicati v življenje, povzročiti (nastanek), zbuditi
    ne faire encore que de naître biti še v povojih
    innocent comme l'enfant qui vient de naître nedolžen kot novorojenček, kot jagnje
    son pareil est à naître njemu enak se mora šele roditi
  • najbóljši the best; first-rate, superior, prime

    v najbóljšem primeru at (the) best
    on je najbóljši učenec v razredu he is top of his form
    v najbóljših letih in the prime of life
    najbóljši učenec the top pupil
    najbóljše od vsega the very best
    moja najbóljša (praznična) obleka my best, my Sunday best
    vse najbóljše! all the best!, I wish you all the best of luck!
  • najem samostalnik
    1. (izposoja) ▸ bérlés, bérlet
    brezplačen najem ▸ ingyenes bérlet
    dolgoročen najem ▸ hosszú távú bérlés
    mesečni najem ▸ havi bérlés
    najem nepremičnin ▸ ingatlanbérlés
    najem prostorov ▸ helyiségbérlés
    najem apartmaja ▸ apartman bérlése
    razpis za najemkontrastivno zanimivo bérleti pályázat
    pogodba o najemukontrastivno zanimivo bérleti szerződés
    vzeti v najem ▸ bérbe vesz
    dati v najem ▸ bérbe ad
    najem stanovanja ▸ lakásbérlés
    najem kolesa ▸ kerékpárbérlés
    strošek najemakontrastivno zanimivo bérleti díj
    oddaja v najem ▸ bérbeadás
    dobiti v najem ▸ bérbe kap
    Za dnevni najem stojnice plača 30 evrov. ▸ A stand napi kibérléséért 30 eurót fizet.
    V najem sva dobila majhno stanovanje. ▸ Egy kis lakást kaptunk bérbe.

    2. (o denarju) ▸ hitelfelvétel, kölcsönfelvétel
    najem posojila ▸ hitelfelvétel, kölcsönfelvétel
    Višina obrestne mere je odvisna od dobe najema posojila. ▸ A kamatláb mértéke a kölcsön futamidejétől függ.
    najem kredita ▸ hitelfelvétel
  • najemnik samostalnik
    1. (oseba, ki kaj najame) ▸ bérlő
    potencialni najemnik ▸ potenciális bérlő
    najemnik lokala ▸ bár bérlője
    najemnik stanovanja ▸ lakásbérlő
    najemnik prostorov ▸ helyiségek bérlője
    najemnik zemljišč ▸ földbérlő
    iskati najemnika ▸ bérlőt keres
    najti najemnika ▸ bérlőt talál
    pogodba z najemnikomkontrastivno zanimivo bérleti szerződés
    živeti kot najemnik ▸ bérlőként él
    oddati najemniku ▸ bérlőnek kiad
    najemnik vozila ▸ kocsi bérlője
    najemnik nepremičnine ▸ ingatlan bérlője
    obveznost najemnika ▸ bérlő kötelezettsége

    2. (vojak) ▸ zsoldos
    vojak najemnik ▸ zsoldos
    Takšne plačance so Italijani imenovali condottieri ali najemniki. ▸ Az olaszok ezeket a fizetett katonákat condottierinek, azaz zsoldosoknak nevezték.
    Francija je najemala plačance že od srednjega veka in najemniki so v njenem vojaškem sestavu ostali tudi v 19. stoletju. ▸ Franciaország a középkor óta vesz igénybe fizetett katonákat, ezek az elszegődött zsoldosok még a 19. században is jelen voltak a katonai struktúrában.
  • najéti to rent, to hire; to engage; to take on lease

    najéti ladjo, letalo to charter a steamer, a plane
    najéti taksi to hire a taxi
    najéti avto to hire (ali to rent) a car
    najéti od ure to engage by the hour
    najéti posojilo to raise a loan
    najel sem sobo v 3. nadstropju I took a room on the third floor
  • najpoprej an allererster Stelle, zuallererst; (od začetka) zunächst
  • nàjvečkrat adv. più volte (di tutti), perlopiù:
    največkrat pohvaljen med učenci lo scolaro più volte encomiato
    največkrat od drugod prevzete ideje idee perlopiù attinte altrove
  • naklátiti (-im)

    A) perf.

    1. abbacchiare

    2. pejor. raccontare, dire sciocchezze, stupidaggini:
    naklatiti vse mogoče neumnosti raccontare un sacco di stupidaggini

    B) naklátiti se (-im se) perf. refl. pren. vagabondare;
    naklatiti se od vseh strani giungere da ogni dove
  • nàkrviti -īm nakrviti: nakrvljena kosa od krvi rdeči lasje
  • namálan (-a -o) adj. dipinto:
    sedeti kot namalani sedere tranquilli, immoti
    pog. od njih boš dobil vraga namalanega da quelli non aspettarti un bel niente
  • namériti (-im) | namérjati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. misurare; (težo) pesare

    2. mirare a, puntare a:
    nameriti v desno, v levo od cilja puntare a destra, a sinistra della meta
    nameriti teleskop proti Marsu puntare il telescopio su Marte

    B) namériti se (-im se) | namérjati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. proporsi, pensare di, intendere:
    nameril se je obiskati znance si era proposto di far visita a conoscenti

    2. (pripetiti se) accadere, capitare:
    čudna stvar se mi je namerila mi è capitata una strana cosa
  • namèti prisl. pri roki: daj mi onu knjigu, ako ti je nameti če ti to ni od rok
  • namílati se nàmīlā se namleti se, dobivati veliko moke: žito se namila veliko moke je od tega žita
  • napáčen wrong; false; incorrect

    napáčno prislov wrong, wrongly
    napáčno ime false (ali fictitious) name
    ni napáčno! not bad!
    napraviti napáčen korak to take a false step
    ura gre napáčno the clock is (ali goes, is going) wrong
    napáčno uganiti (nepravo zadeti) to guess wrong
    napáčno razumeti to misunderstand
    napáčno me razumete you misunderstand me, you mistake me
    kaj se ti zdi napáčno pri tem? what do you find wrong with it?
    na napáčnega je naletel (figurativno) he had come to the wrong shop
    peljati se z napáčnim vlakom to take the wrong train
    napáčno je držal knjigo he was holding the book the wrong way up
    napáčno delati, narediti to act wrong, to do wrong
    napáčno izgovoriti (obvestiti, pisati) to mispronounce (to misinform, to misspell)
    napáčno peti to sing out of tune
    napáčno (pre) soditi to misjudge
    zelo napáčno je od tebe, da ga podpiraš it is very wrong of you to support him
    zaiti na napáčna pota (figurativno) to take the wrong path (ali turning)
    ne bi bilo napáčno, če bi to poskusili it wouldn't be a bad idea to try it, we see no harm in trying it
    obrnil si se na napáč naslov (osebo) pogovorno you've come to the wrong shop
    napáčna ideja a false idea
    napáčen pojem a mistaken notion
    napáčen odgovor a wrong answer
    napáčen podatek, napáčna navedba false statement, misrepresentation
    napáčna (telefonska) številka, napáčna zveza! sorry, wrong number!
  • Napē -ēs, f (gr. νάπη gozdna dolina) Nápa

    1. ime lovske psice: O.

    2. ime sužnje: O. Od tod adj. napaeus (Napaeus) 3 (gr. ναπαῖος) h gozdni dolini sodeč, gozdnodolinski, gozdne doline (gen. sg.): napaeae nymphae Col. poet. nimfe (vile) gozdnih dolin, gorskih dolov (v katerih se pasejo črede) = subst. Napaeae -ārum, f Napáje, nimfe gozdnih dolin in podolj: V., Stat.
  • napeljáti (-péljem) | napeljeváti (-újem) perf., imperf.

    1. infilare, introdurre (filo e sim. nel cappio)

    2. mettere, posare, installare, tendere:
    napeljati vrv od drevesa do drevesa tendere una corda da un albero all'altro
    napeljati elektriko installare la corrente

    3. deviare (tudi ekst.), indirizzare, far cadere:
    napeljati vodo v jezero deviare l'acqua nel lago
    napeljati pogovor drugam deviare, far cadere il discorso su altri temi

    4. indurre, spingere (qcn. a):
    koga napeljati na umor indurre uno a commettere omicidio

    5. (nanositi) portare, trasportare:
    pren. napeljati vodo na svoj mlin portare l'acqua al proprio mulino
  • napól adv. (a) metà; mezzo; semi-:
    napol prazen semivuoto
    govoriti napol za šalo, napol zares parlare metà per scherzo, metà sul serio
    vrniti se napol živ ritornare semivivo, mezzo morto
    narediti kaj napol fare le cose a metà
    biti napol mrtev od strahu essere mezzo morto di paura
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    napol barbarski semibarbaro
    napol divji semiselvaggio
    napol gnil (sadež) mezzo
    napol nag seminudo
    napol oblečen semivestito
    napol plešast spellacchiato
    napol pokrit semicoperto
    napol resen semiserio
    napol suh seccaticcio
    napol svetel semilucido
    napol ugasel semispento
    napol zaprt semichiuso
    napol zrel semiacerbo
  • napòr (-ôra) m sforzo, fatica; strapazzo, strapazzata; conato:
    duševni, telesni napor sforzo psichico, fisico
    z nadčloveškim naporom je opravljal naloženo delo con sforzo sovrumano svolgeva il lavoro impostogli
    opomoči si od naporov potovanja rimettersi dagli strapazzi del viaggio
  • napósodo

    napósodo dati to lend
    napósodo vzeti to borrow (od from)
  • napráviti (-im) | naprávljati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. fare, eseguire, compiere, effettuare; rendere:
    napraviti cesto fare una strada
    napraviti načrt fare un piano
    napraviti kosilo preparare il pranzo
    napraviti hišo fare, costruire la casa
    napraviti posteljo fare, rifare il letto
    napraviti črto fare, tirare una riga
    napraviti ogenj accendere il fuoco
    ta frizura jo napravi mlajšo l'acconciatura la ringiovanisce, la rende più giovane
    vino ga je napravilo zaspanega il vino lo insonnolì
    napraviti komu veselje, žalost rallegrare, rattristare qcn.
    napraviti napako fare, commettere un errore
    napraviti korak fare, muovere un passo
    napraviti dober vtis fare, lasciare buona impressione
    napraviti izvleček compendiare

    2. (dokončati) finire (di fare)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    napraviti kariero far carriera
    napraviti konec čemu troncare qcs., farla finita con
    napraviti kozla za vrtnarja mettere il lupo a custodia del gregge
    napraviti križ čez kaj farci una croce sopra
    napraviti dolg obraz fare il broncio, il muso
    napraviti (komu)
    otroka rendere incinta
    napraviti piko na i mettere il punto sulla i
    napraviti (komu)
    prostor fare spazio (a uno)
    napraviti red fare, mettere ordine
    napraviti ... kilometrov fare... chilometri
    pog. napraviti pot peš fare la strada a piedi
    pren. bolezen je napravila svoje la malattia ha lasciato il segno
    pog. kaj se da tu napraviti qui non c'è niente da fare
    lov. napraviti dvojec fare una doppietta
    rel. napraviti križ fare il segno della croce
    napraviti izpad fare una sortita
    napraviti kepo appallottolare

    B) napráviti se (-im se) | naprávljati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. venire; farsi:
    od dolge poti so se mu napravili žulji dal camminare gli sono venute le vesciche
    napravil se je dan si è fatto giorno
    pog. vreme se bo napravilo il tempo si mette al bello, si sta rasserenando

    2. farsi, fingersi, darsi:
    napraviti se bolnega, gluhega fingersi ammalato, sordo

    3. star. avviarsi; andare, correre dietro