Franja

rebattre* [rəbatrə] verbe transitif vnovič biti, tepsti; tolči; figuré stalno ponavljati; musique ponoviti

rebattre les cartes znova mešati karte
rebattre un matelas iztepsti, prečistiti volno žimnice
rebattre les oreilles à quelqu'un stalno komu na ušesa trobiti
il me rebat continuellement les oreilles de sa mauvaise santé stalno mi trobi na ušesa o svojem slabem zdravju

recapacitar v spomin nazaj priklicati; misliti nazaj na nekaj

recapacitar sobre premišljevati o

re-cēdō -ere -cessī -cessum (re in cēdere)

I. s polnim pomenom praep. iti nazaj, oditi, umakniti (umikati) se, odmakniti (odmikati) se, odstopiti (odstopati), (od)jenjati (naspr. accedere): Ca. fr., Pl., Cu., Plin., Plin. iun., Q. idr., quantum a conspectu suorum recesserint N., nebulas recedere iussit O., Aulesten proterret equo, ruit ille recedens V.; izhodišče z abl.: thalamoque recessit O.; abl. pojasnjen s praep.: hostes ex eo loco recesserunt C., a Mutina recedere Ci., de medio recedere Ci.; smer: recedere in tergum V. nazaj, in castra Corneliana C.; metaf.: anni venientes et recedentes H., studia … in conventus scholarum recesserunt Q., (sc. sagitta flammis) consumpta recessit in ventos V. je prešla v zrak (dim), illae undae comitiorum … ut ad alios accedant, ab aliis autem recedant Ci.; occ.

1. (o krajih in vodovju) umakniti (umikati) se, odmakniti (odmikati) se, izginiti (izginjati, izginevati): O., Cu., Cat., Plin., Plin. iun., Sen. ph., Sil., Stat., Val. Fl. idr., provehimur portu terraeque recedunt V., Anchisae domus recessit arboribus obtecta V.

2. umakniti se v spalnico, iti spat: Petr., iamque recessurae viridi de stipite factas admorunt oculis usque sub ora faces O.

3. (v slikarstvu) stopiti (stopati) v ozadje, izgubiti (izgubljati) se v ozadju: pictor vi artis suae efficit, ut quaedam eminere in opere, quaedam recessisse credamus Q.

4. (o telesnih delih) izgubiti se, skriti se, upasti: venter recessit Plin. iun. —

II. z zabrisanim pomenom praep.

1. ločiti (ločevati) se, oditi (odhajati), oddaljiti (oddaljevati) se, zapustiti (zapuščati), izginiti (izginjati, izginevati), jenjati (jenjevati), pojenjati (pojenjevati, pojenjavati), odjenjati (odjenjevati, odjenjavati): Pl., Plin., Stat., Lucan., Cels. idr., nec vero a stabulis pluviā impendente recedunt longius (sc. apes) V., caput (e) cervice recedit O. se loči od vratu, penitus a natura recedere Ci., a conspectu suorum recedere N. izginiti spred oči, in ventos vita ali anima recessit V. je izginilo (izginila), maris ira recessit V. je prešla, se je polegla, se je unesla, recedere a iudicio Q., nomen („hostis“) a peregrino recessit Ci. je zapustilo (= izgubilo) pomen „tujec“, recedere ab usitata consuetudine Ci. ali ab usu cotidiano Q. razlikovati se od ustaljene navade, ne ujemati (skladati) se z ustaljeno rabo; s samim abl.: sic numquam corde recedit nata tuo Stat.

2. metaf. odstopiti (odstopati) od česa, izogniti (izogibati) se česa, čemu, odreči (odrekati) se čemu, opustiti (opuščati) kaj: ab institutis superiorum, ab iure, ab legibus, ab consuetudine Ci., a caritate patriae N., recessimus (recessum est) ab armis Ci. položiti (odložiti) orožje, ab oppugnatione C., a vita Ci. iti s tega sveta = zadati si smrt, umreti, narediti samomor, a iudicio Q.; abs.: recessit Licinianus Plin. iun. je odstopil, se je umaknil (kot zagovornik) = se je izognil zagovoru (zagovorništvu), cum res (imetje, premoženje) ab eo, quicum contraxisset, recessisset et ad heredem pervenisset Ci. uide, gre komu v izgubo, propade, se izgubi, sive remanserit (sc. praedium) penes emptorem sive recesserit Icti. — Od tod adj. pt. pf. recēssus 3 nazaj pomaknjen, odmaknjen, nazaj potisnjen, oddaljen: scaena recessior Vitr.

re-cēnseō -ēre -cēnsuī -cēnsum in -cēnsītum (re in cēnsēre)

1. pazljivo (pozorno, natančno, temeljito) si ogledati (ogledovati), pregledati (pregledovati), se razgledati (razgledovati), prešte(va)ti
a) kot voj. t.t. (o poveljniku): C., exercitum, legiones L., captivos praedamque recensere L., haec (sc. peditum milia CCXL) in Aeduorum finibus recensebatur numerusque inibatur C., biduo acceptam cladem recensere L.
b) kot držpr. t.t. (o cenzorju): equites (viteze) recensere L., qui recensiti non essent Suet. ki bi še ne bili po cenzusu vpisani v imenik (prejemnikov žita na javne stroške).
c) kot ekonomski t.t. (o gospodarju): pecus et familiam recensere Col., vestem servitiorum et ferramenta bis singulis mensibus recensere Col., vellera ad numerum pecoris recensere Col.; tudi splošno: captivos ordine pisces recensere O.

2. metaf. pregledati (pregledovati) =
a) (v mislih, v duhu) pretehta(va)ti, preudariti (preudarjati), premisliti (premišljati, premišljevati), razmisliti (razmišljati) o čem, pregledati (pregledovati), iti skozi kaj: omnem suorum numerum carosque nepotes fataque fortunasque virūm V., ab initio loca haec recensere Q., cum animo suo memoriam alicuius Min.
b) (z besedami) pregledati (pregledovati) = našte(va)ti: fortia facta recensere O., haec Ap.; abs.: referente alio … ipso … recensente Plin. iun.
c) (kritično) presoditi (presojati), pretres(a)ti, oceniti (ocenjevati): ut (sc. poëmata) post recenserentur Gell.
d) pesn. preteči (pretekati), preiti (prehajati): signa recensuerat bis sol sua O.

Opomba: Pt. pf. recēnsītus: Aug., Cl., Front., Prud., Tert.

recēnsus -ūs, m (recēnsēre)

1. = recēnsiō cenzorsko pregledovanje, popisovanje, pregled cenzorja: recensum populi nec more nec loco solito, sed vicatim per dominos insularum egit Suet., populi recensum vicatim egit Suet., [censo]res censum (sc. equitum) Idibus Decembribus severius quam ante habuerunt L., recensum (sc. populi) agere L. epit. (o cenzorju) pregledati (pregledovati), imeti pregled.

2. metaf. presojanje, premišljanje, premišljevanje, razmislek, razmišljanje: vitae Tert.

recept samostalnik
1. (za izdajo zdravila) ▸ recept, vény, orvosi rendelvényGlivice lahko zatrete z zdravili brez recepta v obliki tablet, krem ali svečk. ▸ A gombafertőzést vény nélkül kapható készítményekkel, tablettákkal, krémekkel vagy kúpokkal küzdheti le.Razložite mu svoje težave, on pa vam bo svetoval in morda napisal recept za tablete. ▸ Magyarázza el neki, hogy mi a gondja, ő pedig tanácsot fog adni és esetleg felír valamilyen tablettát.Povezane iztočnice: obnovljivi recept, elektronski recept

2. (pri kuhanju) ▸ receptVlagamo zelje, čebulo in papriko, vse skupaj pa pripravimo po lastnih receptih. ▸ Káposztát, hagymát és paprikát teszünk el, mindezt a saját receptünk alapján.Ko se še učite osnovnih tehnik, se držite receptov in pazljivo tehtajte vse sestavine. ▸ Amíg még csak az alaptechnikákat tanulja, tartsa magát a receptekhez és gondosan mérje le az összes hozzávalót.
3. (navodilo za pripravo) ▸ receptCel teden so zbirali zanimive recepte o zeliščih, ki so jih sedaj razstavili. ▸ Egész héten érdekes recepteket gyűjtöttek a gyógynövényekről, amelyeket most tárlat keretében mutattak be.Stari recepti za spodbujanje spolne sle so se ohranili še iz antičnih časov. ▸ A nemi vágyat serkentő ősi receptek még a római korból maradtak fenn.
Nato nalijemo na led pijače po receptu in jih z barsko žlico pomešamo z gibi od zgoraj navzdol. ▸ Ezután öntse a recept szerinti italokat a jégre, és keverje meg egy bárkanállal felülről lefelé irányuló mozdulatokkal.

4. (navodilo; pravilo) ▸ receptSodniki ponujajo recepte za večjo učinkovitost sodišč. ▸ A bírák recepteket kínálnak a bíróságok hatékonyabbá tételére.Po preizkušenem receptu so se sicer odločili, da bodo v moštvu nastopili najboljši trije s posamične tekme. ▸ A jól bevált receptet követve úgy döntöttek, hogy az egyéni verseny három legjobbja szerepel a csapatban.Star recept za lepe nohte je raba limone. ▸ Egy régi recept szerint citromot alkalmazva szépek lesznek a körmei.Kakšnega posebnega recepta za dolgo življenje nimam. ▸ Nincs különleges receptem a hosszú életre.
Strokovnjaki zatrjujejo, da je hoja recept proti stresu in depresiji. ▸ A szakértők szerint a gyaloglás a stressz és a depresszió leküzdésének a receptje.
Ženina je vprašal, kakšen je recept za petdeset let skupnega sožitja. ▸ Megkérdezte a férjet, mi a receptje az 50 éves szimbiózisnak.

receptāculum -ī, n (receptāre)

1. sprejemališče, sprejemnica, shramba, skladišče, sprava, spravišče, shranjevalnica, hranišče, posoda, zbiralnik, zbiralnica, zbirališče, hranilnik, rezervoar, skladovnica, skladálnica, skládanica: corpus quasi vas est aut animi receptaculum Ci., cibi et potionis receptaculum Ci. (o želodcu); occ.: specus … receptaculum frugibus T., praedae receptaculum Ci. skladišče, cloaca maxima, receptaculum omnium purgamentorum urbis L. odtočni zbiralnik, odvodni kanal, zbiralni kanal za nesnago, „nesnagogon“, „nesnagosplav“, receptaculum Nili T. prekop za odvajanje Nilove vode, odvodni kanal Nila, aquae Icti. zbiralnik, hranilnik, cisterna, vodoshramba, sploh posoda za vodo; poseb. zajetje, skrinja ujemalnica, cevna skrinja, vodojèm (= immissarium): Vitr.; receptaculum avium Col. ptičnica, aquatilium animalium Col. ribnik.

2. zakot(ek), zakotje, skrivališče, pribežališče, zatočišče, zavetje, zavetišče, azil, zbirališče (beguncev): Plin. idr., militum Catilinae Ci., aratorum CI., receptaculum esse classibus nostris Ci., clarorum virorum receptacula Plin. iun. počivališča (o podeželskih posestvih), fugientibus L., fugae L., adversae pugnae L., receptaculo esse hostibus L.; metaf.: (sc. mors) est aeternum nihil sentiendi receptaculum Ci. daje (nudi) zavetje nezavednosti.

réception [resɛpsjɔ̃] féminin prejem, sprejem (tudi radio), recepcija; uvedba (v službo, v družbo, v klub); recepcija (d'un hôtel hotelska); sprejemnica (soba, dvorana)

dans les 5 jours après la réception v petih dneh po prejemu
réception sur détection, sur galène sprejem z detektorjem
réception en hautparleur prenos po zvočniku
accusé masculin de réception potrdilo o prejemu
appareil masculin, poste masculin de réception sprejemni radijski aparat
discours masculin de réception nastopni govor '(novega člana Akademije)
les invités d'une réception povabljenci, gostje na sprejemu
jour masculin de réception za sprejeme, obiske določen dan
accuser la réception de quelque chose potrditi prejem česa
faire une bonne réception à quelqu'un lepo koga sprejeti
prendre réception de qe sprejeti kaj

re-ceptō -āre -āvī -ātum (frequ. k recipere)

1. hitro vzeti (jemati) nazaj
a) trans. močno potegniti (potegovati, potezati) nazaj: hastam receptat V.
b) refl. se receptare hitro jo popihati, hitro jo potegniti (nazaj), hitro zbežati, hitro jo pobrisati, hitro se umakniti: recipere se in tectum Ter.; pesn. metaf. (o neživih subj.): Saturni sese quo stella receptet V. se obrne nazaj, qua multā litus se valle receptat Pers. koder se obala umika (nazaj) v številne zalivčke.

2. nazaj spreje(ma)ti, zopet (spet) spreje(ma)ti: quod missum est ex aetheris oris Lucr., corpus (sc. convalescens) paulatim redit in sensus animamque receptat Lucr., placido natura receptat cuncta sinu Lucan.

3. pogosto, večkrat, ponovno vzeti (jemati) spreje(ma)ti k sebi, da(ja)ti zavetje, (po)nuditi zavetje: filium ad se Ter., mercatores L., eodem subsidio obaerati adversum creditores receptabantur T.

recesivni gen stalna zveza
biologija (o prenosu dednega materiala) ▸ recesszív gén

recēssus -ūs, m (recēdere)

I. vrnitev, vračanje, povratek, umik(anje), odstòp, odstópanje (naspr. accēssus, prōcēssus)

1. vrnitev, vračanje, povratek: hiemem opperiri nec sicut aestivas aves statim autumno tecta ac recessum circumspicere L., recessum primis ultimi non dabant C.

2. pren. oddaljevanje, odtekanje, oseka: maris accessus et recessus Ci. plima in oseka, lunae accessus et recessus Ci. približevanje in oddaljevanje, accessus et recessus (sc. aestuum marinorum) Ci. dotekanje in odtekanje = plima in oseka.

3. pren. umikanje, odvračanje, mržnja, odpor do česa: natura bestiis dedit cum quodam appetitu accessum (instinktivno nagnjenje, instinkt, čut, nagon) ad res salutares, a pestiferis recessum Ci.

4. pren. umik(anje), odstòp, odstópanje: tum accessus (zalete, nalete, poskuse, pristope) ad causam, tum recessus Ci., strenua ingenia, quo plus recessus sumunt, hoc vehementiores impetus edunt Val. Max., ut metus recessum quendam animi et fugam efficiat Ci. umik in pobeg. —

II. meton. o oddaljenih ali odmaknjenih delih ali krajih

1. ovinek, poglobitev, poglabljanje, uglobitev, uglabljanje, vbočenost, ozadje, konkr. vboklina, upogib, brezno, zaliv ipd.: spelunca vasto submota recessu V., processus singulorum et recessus Cels. štrline (izbokline, štrleči deli) in vbokline (upognjeni, vbočeni deli), gemmae Plin., aprici montium recessus Plin. planinska brezna, Oceanus Europam recessibus (zalivi) crebris excavans Plin., oris Q.

2. odmaknjenost, umaknjenost, samota, umik: mihi solitudo et recessus provinciae est Ci., tuti recessus V., nos terrarum ac libertatis extremos recessus ipse ac sinus (zaliv) famae in hunc diem defendit T.; poseb. (konkr.) soba, sobana: marmoreo superi sedere recessus O. skrivna soba, domus in multos diducta recessus Q.

3. osamljen (odmaknjen, oddaljen, osamel) kraj, zakot(ek), zakotje, skrivališče, kot, luknja: Ci. idr., Phrygiae recessus omnes L. vse luknje, recessus speluncae similis O., descripto in omnes recessus maris praesidio navium Vell., magni recessus Cu. širni parki.

4. metaf. kot, kotiček, luknja, guba, ozadje: in animis hominum latebrae sunt et recessus Ci. koti, kotički, gube, sed habeat tam illa in dicendo admiratio ac summa laus umbram aliquam et recessum, quo magis id, quod erit illuminatum, exstare atque eminere videatur Ci., grammatica plus habet in recessu quam fronte promittit Q. ima več skritega v ozadju (= več skriva v ozadju), kot pa obljublja spredaj (= kaže na prvi pogled).

Rechenschaft, die, Rechenschaft ablegen/geben über poročati o, dati račun za; Rechenschaft verlangen zahtevati, naj (kdo) položi račune; zur Rechenschaft ziehen klicati na odgovornost; jemandem keine Rechenschaft schulden ne biti odgovoren (komu)

recherche [rəšɛrš] féminin iskanje, povpraševanje po; péjoratif hlastanje, lov (de za); raziskovanje, raziskava; analiza; pluriel raziskovalna dela; figuré afektiranost, poziranje

être à la recherche d'un appartement iskati stanovanje
sans recherche neizumetničeno, naravno
recherche du bonheur iskanje sreče, lov za srečo
recherche auprés des consommateurs raziskava, analiza potrošnikov
recherche(s) de marché raziskava tržišča
recherche des parasites iskanje radijskih motilcev
recherche de police policijsko poizvedovanje
travail masculin de recherche raziskovalno delo
aller à la recherche iti iskat, na iskanje
faire des recherches poizvedovati (sur o)

recibo moški spol prejem, prejemnica; sprejem; sprejemni salon; predsoba

recibo de abono potrdilo o plačani naročnini (za časopis)
al recibo de la presente ob prejemu tega dopisa
acusar recibo potrditi prejem
acuse de recibo potrdilo o prejemu
dar recibo de una suma potrditi prejem vsote
estar de recibo (fig) biti sposoben za salon
hacer un recibo potrditi prejem
ser (ali estar) de recibo biti sprejemljiv (cenen, dober)

recidīvus 3 (recidere) nazaj padajoč, pren. vračajoč se, nazaj prihajajoč, ponavljajoč se, na novo (zopet) se pojavljajoč, ponoven, povraten, recidíven: febris Plin., Cels., semina Mel. odpadajoča in (sama od sebe) poganjajoča; od tod pesn. metaf.: Pergama V. zopet oživeli = na novo zgrajeni Pergam, recidiva gens Phrygum Sil. na novo rastoč, na novo se oblikujoč (o Rimljanih).

re-cingō -ere -cīnxī -cīnctum (re in cingere)

1. odpasati, razpasati, odvezati: zonam (deviški pas) O. (o ženinu), tunicas O., vestis recincta V., Val. Fl. razpasana, prosto viseča, plahutajoča, opletajoča; med. recingi odpasati se, razpasati se, sleči se: recingor nudaque mergor aquis O., recingi ferrum Val. Fl. odpasati, odložiti, recingitur anguem O. odloži kačo, s katero je bila opasana.

2. zopet (spet) opasati (opasovati); od tod zato recingi zopet biti poklican v (vojaško) službo (k vojakom): etiam veteranos isdem iunxerat plurimos, inter quos et honoratiores alii et Traianus recinctus est, paulo ante magister armorum Amm.

re-cipiō -ere -cēpī -ceptum (re in capere)

I. (re = nazaj)

1. nazaj vzeti (jemati), nazaj vleči (vlačiti), nazaj potegniti (potegovati, potezati), nazaj (pri)nesti (prinašati), odvesti (odvajati), iti po koga in ga spraviti (spravljati) nazaj, iti po koga in ga spraviti iz česa: pectore in adverso totum … ensem condidit … et multā morte recepit V. in zopet izvleče močno okrvavljenega, sagittam ex altera parte recipere Cels., illum medio ex hoste recepi V., spiritum Q. nazaj potegniti sapo, vdihniti, recipitque ad limina gressum V. se obrne nazaj, se vrne.

2. occ. (kot voj. t.t.)
a) (čete) nazaj pripeljati, nazaj poklicati, vrniti: oppidani suos incolumes receperunt C., Pompeius equitatum rursum ad se recepit C., exercitum recipere L.
b) (iz rok sovražnikov) osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati), ote(va)ti, (ob)varovati koga pred kom: recipere aliquem ex hostibus, ex servitute L., recepti aliquot cives … , qui in hostium potestate fuerunt L., corpus de morte receptum Val. Fl., Italiam … rege recepto tendere V., reliquias Troiā ex ardente receptas V., fruges receptas (sc. ex tempestate) V.

3. refl. se recipere in (zlasti pri Enn. in Pl.) tudi samo recipere umakniti (umikati) se, odmakniti (odmikati) se, izogniti (izogibati) se, iti nazaj, iti domov, kreniti, napotiti se, oditi (odhajati), odpraviti (odpravljati) se, vrniti (vračati) se, obrniti (obračati) se: se ex aliquo loco recipere Pl., Ci., se a cena in lecticulam recipere Suet., se in currus recipere C., Allobroges se ad Caesarem recipiunt C. pribežijo, mare recipit se in fretum Cu.; occ.
a) večidel kot voj. t.t. umakniti (umikati) se, odstopiti (odstopati), obrniti (obračati) se, vrniti (vračati) se (naspr. prōcēdere, prōdīre): Octavius ad Dyrrhachium se recepit C., eodem unde erat egressus se recepit N., intra sua praesidia se recipere N., se in silvas ad suos recipere C.; brez se v gerundivu: si quo longius prodeundum aut celerius recipiendum C., signum recipiendi Ci. znamenje za umik (k umiku); metaf. obrniti se, vrniti se: Pl. idr., qui totam adulescentiam voluptatibus dedissent, emersisse aliquando et se ad frugem bonam, ut dicitur, recepisse Ci. so se spreobrnili, se ad belli cogitationem recipere C. znova misliti na vojno, se in principem recipere Plin. iun. zopet se začeti obnašati kot knez, znova kazati ponosni knežji obraz.
b) kot trgovski t.t. pridržati si, izvzeti si: posticulum Pl., ruta caesa recipere Ci.; recipitur z inf.: pascere Ca.; z dat.: aqua domini usioni recipitur Ca., sibi aliquid Ci. —

II. (re = zopet)

1. zopet (s)prejeti ((s)prejemati), zopet dobi(va)ti, zopet vzeti (jemati) nazaj, nazaj dobi(va)ti (naspr. dare, credere, tradere, perdere, amittere): recipere obsides C., merita Ci., recipiant arma, quae tradiderunt L. nazaj dobiti; toda arma deponere et recipere Cu. orožje zopet vzeti v roke, zopet prijeti za orožje, fasces recepti V. zopet dobljena moč, reges L.; occ. zopet dobiti v svojo last, zopet spraviti pod svojo oblast, zopet osvojiti, zopet si prisvojiti: suas res amissas recipere L., Alcibiades simul cum collegis receperat Ioniam N., recipere Tarentum Ci., felicitas in recipiendis civitatibus (v ponovnem osvajanju) Fabium consequitur Hirt.

2. metaf. zopet dobiti: recipere antiquam frequentiam (o kakem mestu) L., vitam O., vires corporis Cu., animum L. zopet priti k sebi, osvestiti se; pa tudi znova se opogumiti, ohrabriti se, oddahniti se (si) od česa (npr. v zvezah: animum recipere a pavore ali animus recipitur ex pavore L., anhelitum recipere Pl. zopet potegati sapo, znova zadihati, znova se oddahniti, sapa se povrniti komu = animam recipere Ter., Q. = mentem recipere V., H., spiritum recipere Fl., paulatim spiritum ad vocem recipere Cu.

3. refl. se recipere oddahniti se (si), priti (prihajati) k sebi, pobrati (pobirati) se, razživeti (razživljati) se, oživeti (oživljati): Varr. idr., priusquam se hostes ex terrore ac fuga (od strašnega bega) reciperent C., ne saucio quidem eius loci, ubi constiterat, relinquendi ac sui recipiendi facultas dabatur C., nullum spatium respirandi recipiendique se dedit L., stupens, ut me recepi … inquam Ci., nondum totā me mente recepi O.; v zevg. zvezi: pariter arma et animos recipere Cu. hkrati se zopet oborožiti in ohrabriti. —

III. (pomen predpone re je zabrisan)

1. vzeti, prejeti, dobiti: ferrum, gladium recipere (o gladiatorjih) Ci., Sen. ph. dobiti v prsi morilno orodje = dobiti smrtni udarec, totum telum corpore recipere Ci., ense recepto Lucan., imploravit opes hominis frenumque recepit (sc. equus) H. se je voljno pustil obuzdati (obrzdati), se ni branil uzde (brzde).
a) pren.: a latere tela recipere C. biti izpostavljen puščicam, tantis detrimentis receptis C. prestati (pretrpeti), poenas ab aliquo recipere V. maščevati se nad kom (komu).
b) occ. (mesta idr.) osvojiti (osvajati), pridobi(va)ti, (denar) preje(ma)ti, zb(i)rati: S., Iust., Pr. idr., phalerae multo sudore receptae V., recepto Firmo C., profectus est ad recipiendas civitates C., pecunias ex vectigalibus recipere Ci.

2. spreje(ma)ti, vzeti (jemati): patriā expulsi recepti sunt ab Atheniensibus N., quo maiore religione se receptum tueretur N. ga sprejme in brani; tudi pren.: munitio recepit perterritos C., nos villa recepit H., Mosa profluit ex monte Vosego, qui est in finibus Lingonum, et parte quādam ex Rheno recepta C.; z dvojnim skladom:
a) kam? (acc.): domum C., Ci. ali sup.: senem sessum recipere Ci., ad se C., Suet., in oppidum C., in regnum V., intra fines C., inter suos Cu.
b) kje? (abl.): aliquem tecto recipere C., Ci. v (svojo) hišo, pod (svojo) streho, me recipi portis posset V., equis C. na konje, moenibus S., oppidis C., urbibus Ci. v (svoja) mesta; pren.: voluptates ianuā recipere Ci. z odprtimi rokami; pesn.: recipere in parte tori O.; metaf. v kak stan, položaj, razmerje spreje(ma)ti, vzeti (jemati): aliquem in ordinem senatorium Ci., in numerum deorum, amicorum Cu., in fidem N., Ci., Vell. idr. vzeti v varstvo, in amicitiam S., Iust., Q., in civitatem C., Ci. podeliti komu državljanstvo, in parem iuris libertatisque condicionem C. sprejeti v enako pravno in svoboščinsko razmerje, komu prizna(va)ti enake pravice in svobodo, recipere aliquem in deditionem C. sprejeti vdajo (podreditev) koga = aliquem in ius dicionemque recipere L., filiam in matrimonium Iust. vzeti za ženo, aliquid in mores Q., in usum recepti (sc. tropi) Q. v rabo sprejeti, navadni, običajni, sequi maxime recepta Q. ravnati se po tem, kar je najnavadnejše (najobičajnejše), tres recepti scriptores Q. v kanon (= med klasike) sprejeti; od tod adj. pt. pf. receptus 3 splošno sprejet, običajen, navaden, uveljavljen, ustaljen: Tert. idr., mos, auctoritas Q.; occ. kot jur. t.t. (o pretorju): nomen alicuius recipere Ci., L. sprejeti (pripustiti) tožbo proti komu = poklas. reum (aliquem inter reos) recipere T. = cognitionem recipere Plin. iun., Suet.

3. nase vzeti (jemati), prevze(ma)ti, spreje(ma)ti: quae me res impulit, ut causam reciperem? Ci., provinciae patrocinium, officium, mandatum Ci., in se religionem L. ali ad se curam Suet. nakopati si, labem in se recipere L. na sebi pustiti; occ. v omejenem pomenu nase vzeti (jemati) kaj = zavezati (zavezovati) se, porokovati, (za)jamčiti, obljubiti (obljubljati) komu kaj: recipere hoc ad te Pl., praestaret, quod proficiscenti recepisset C., haec promitto et recipio Ci., de fide eorum nihil recipere L., pro Cassio recipere Ci.; z ACI in inf. fut.: promitto, recipio … eum talem fore civem Ci., idque ipsi (dat.) fore reciperent C. Poseb. pt. pf. subst. receptum -ī, n (prevzeto) poroštvo, jamstvo, zaveza(nost): satis est factum promisso nostro ac recepto (zavezi, dolžnosti) Ci.; abs.: ad me recipio Ter. prevzeti odgovornost; tako tudi samo recipio Pl.

4. sprejeti = dovoliti (dovoljevati), dopustiti (dopuščati), pripustiti (pripuščati), odobriti (odobravati), (po)hvaliti (naspr. respuere, aspernari): antiquitas recepit fabulas, haec aetas autem respuit Ci., nullam excusationem Sen. ph., timor misericordiam non recipit C., re iam non ultra recipiente cunctationem L.

Opomba: Star. fut. II. recepso: Cat.; fut. recipie (nam. recipiam): Ca. ap. Fest.

reciprocō -āre -āvī -ātum (reciprocus)

I. trans.

1. prinesti (prinašati) zopet nazaj po isti poti, nazaj obrniti (obračati), sem ter tja (za)majati, gibati, premakniti (premikati), usmeriti (usmerjati): telum reciprocare Gell. semtertja tresti (vihteti, mektati), ventus reciprocare animam non sinit L. zajeti (in spustiti) sapo, vdihniti in izdihniti = dihati; prim. spiritum per fistulam reciprocare Gell., aëra vitali spiritu reciprocare Arn., quinqueremis in adversum aestum reciprocari non potest L. se je ne da krmariti naprej ali nazaj; poseb. o oseki: reciprocare undas Sil.; med.: reciprocatur mare Cu. upada, doživlja oseko, reciprocata maria Mel., in motu identidem reciprocando Ci. pri oseki, pri ponavljajoči se menjavi oseke in plime.

2. metaf. postaviti (postavljati) kaj v vzajemnost, v vzajemno razmerje: ista sic reciprocantur (so v takem vzajemnem razmerju), ut et si divinatio sit, dii sint, et si dii sint, sit divinatio Ci., quod (sc. animarum amicitiae) nec mutuae sint nec reciprocari queant Ap. jih ni mogoče (vzajemno, recipročno) (po)vrniti. —

II. intr. nazaj ali tja in nazaj (s)teči, (od)liti se, odteči (odtekati), doživeti (doživljati) oseko (in plimo), upasti (upadati): fretum Euripi non septies die temporibus statis reciprocat L., reciprocantes undae Iust., reciprocantibus aquis Fl., reciprocans oceanus Plin. Oceanova oseka.

reciprocus 3, adv. -ē (iz *reco-proco-; prim. re in procerēs, torej = nazaj in naprej obrnjen)

1. po isti poti se vračajoč: reciprocum est, cum unde quid profectum redit eo Varr., reciprocum telum Varr., amnis, aestus Plin., mare T., Plin. upadajoče, osekajoče, oseka, reciproce fluere Varr. tja in nazaj stopajoče ali povratno teči = plimovati in osekati, doživljati plimo in oseko, vox Plin. odbijajoč se (o odmevu, jeku).

2. pren. naroben, vzajemen, povraten, medseboj(nost)en, recipročen: argumenta (gr. ἀντιστρέφοντα) Gell. ki se obračajo proti tistemu, ki jih je podal, ars Plin. premenjalna, spreminjajoča se, vzajemna; tako tudi talio Gell.; pren. (adv.) narobe, napak, obrnjeno, (ravno) obratno: Prisc.; kot gram. t.t.: pronomina reciproca Prisc. povratni zaimki.

recipročni altruizem stalna zveza
biologija, antropologija (o vzajemni pomoči) ▸ reciprok altruizmus