Franja

office [ɔfis] masculin opravilo, služba, službena dolžnost; urad, biro; vloga, funkcija

d'office uradno, službeno; religion cerkven obred (maša, večernice)
office de notaire notarska pisarna
office commercial trgovinski urad
office de publicité reklamna agencija, oglasni biro
office des morts maša zadušnica
office divin služba božja
le saint office sveta inkvizicija
office des brevets patentni urad
office du cadastre katastrski urad
office d'assistance sociale, publique urad za socialno skrbstvo
office de consultation maternelle posvetovalnica za matere
office de contrôle des prix urad za kontrolo cen
office de santé, d'hygiène zdravstveni urad
office du logement stanovanjski urad
office d'orientation professionnelle urad za poklicno usmerjanje
office des passeports urad za potne liste
office du trafic, du tourisme turistični urad
office du travail urad za delo
bons offices (priložnostna) dobra usluga
papier masculin qui fait office de passeport papir, ki rabi kot potni list
grâce aux bons offices de s posredovanjem
livre masculin d'office molitvenik
aller à l'office iti v cerkev (k maši, večernicam itd.)
n'avoir ni office ni bénéfice (familier) ne imeti nobenih zanesljivih dohodkov
dire son office opraviti vsakodnevne molitve
faire son office izpolniti svojo dolžnost
proposer, offrir ses bons offices predlagati, ponuditi svoje dobre usluge, prijateljsko posredovanje
remplir l'office, faire office de gérant opravljati službo, nadomestovati upravnika
faire office de chauffeur služiti kot šofer

offici-perda -ae ali offici-perdus -ī, m (officium in perdere) kdor usluge drugih obrača v zlo, sprevračalec uslug drugih: gratior officiis, quo sis mage carior, esto, ne nomen subeas quod dicunt officiperdae (po nekaterih izdajah officiperdi) Ca.

officium -iī, n (iz *opi-ficium; opus in facere, prim. opifex) „storitev dela“

1. pravilno (pravo) ravnanje ali dejanje: Corn., adulescentis officio collaudato H., officia itineris C. potrebna opravila na poti, nullā re tam laetari soleo quam meorum officiorum conscientiā Ci.; occ.
a) usluga, prijaznost, ljubeznivost: Fulviae officium suum praestitit N. je podpiral, officia exprobrare Ci., alicui officium negare non posse Suet., debere alicui mutua officia Plin. iun.; o „zadnji uslugi“: supremis in matrem officiis defuit T. ni izkazal zadnje (pogrebne) časti; prim.: officium triste O., exsequiarum officium implere Iust.; v obscenem pomenu = spolno občevanje, spolni odnos: Pr., Petr., Sen. rh., puerile Pl., ter Libas officio continuata meo est O. postregel sem ji s trikratnim občevanjem.
b) izkazovanje časti, počastitev, čast: (sc. urbani) praetoris officium Plin. iun., Amm. spremstvo pretorja, običajno ob nastopu njegove službe, officii causā aliquem prosequi L., frequentiam atque officium alicui praestare Hirt., urbana officia alicui praestare N., Balbus in Ci. ep., officium facere H., quae causa officii? nubit amicus Iuv., celebrare officium nuptiarum Suet. biti na svatovščini, officio togae virilis interfui Plin. iun. udeležil sem se svečanosti, ko so nekoga prvič odeli z moško togo.

2. meton.
a) ustrežljivost, uslužnost, postrežljivost: observantiam officio, non timori neque spei tribuere N., verbum plenum officii Ci. ustrežljiva, vir singulari in rem publicam o. Ci. nadvse zaslužen za državo, homo summo officio praeditus Ci. zelo ustrežljiv mož.
b) služba, (služben, uraden) posel, (službeno, uradno) opravilo: Q., Sen. ph., Aur., ad id officium nemo admittitur N., legati officia inter se partiuntur C., privati officii mandata C. naročila v zasebnih zadevah, maritimo officio Bibulus praepositus est C. v službi na morju, v mornarici, officio distringi Plin. iun., o. admissionis Suet. služba prijavljanja za uradni sprejem (avdienco), quidam ex officio admissionis Suet. eden iz službe prijavljanja za uradni sprejem (avdienco), komornik; meton. služabniki, (mali) uradniki: officiorum omnium milites Lact., cum officio et comitate angelorum Tert.; tudi sodni uradniki, uradno osebje: Icti.
c) dolžnost, naloga, obveza, obveznost, zaveza: Pl., Pac. ap. Ci., Q., Suet. idr., o. facere Ter. ali praestare (alicui) C., Ci., O. ali servare, explere, exsequi Ci. ali implere Plin. iun., Lact. ali officio fungi Ci. svojo dolžnost storiti, izpolniti (izpolnjevati), izvršiti (izvrševati), officio suo deesse Ci. ali ab officio discedere Ci. ali cessare (in) officio L. ali officium suum deserere Ci. svoje dolžnosti ne izpolniti (izpolnjevati), izneveriti se svoji dolžnosti, vnemar pustiti (puščati) svojo dolžnost, officio satisfacere Ci., officio cogi ad accusandum Ci.; o živalih: canes funguntur officio (nalogo) luporum Corn.; occ. (o podvrženih) pokorščina, poslušnost, ubogljivost: in officio esse C., Remos in officio continere C., in officio manere N. zvest ostati, insulas ad officium redire coëgit N., officio assuefactus C.
d) čut za dolžnost, zvesto izvrševanje dolžnosti, ravnanje po dolžnosti: utrum apud eos pudor atque officium an timor valeret C., homo plenus officii Ci., o. imperatoris C., quae vita (sc. rustica) … cum officio coniuncta est Ci. uči človeka zvesto izvrševati svoje dolžnosti.

of-fīrmō -āre -āvī -ātum (ob in fīrmāre)

I. trans.

1. narediti (delati) kaj trdno (trajno), utrditi (utrjevati), zavarovati, trdno zapreti (zapirati): fores perticā Ap., ostiis offirmatis serā Vulg.

2. metaf.: certum offirmare est viam me quam decrevi persequi Ter. vztrajati na poti, o. animum (suum) Pl., Pac. ap. Non., Plin. iun. osrčiti se, ojunačiti se, opogumiti, ohrabriti se, tute ipse tete offirma Acc. ap. Non. opogumi se, o. cor Vulg. srce zakrkniti. —

II. intr. osta(ja)ti pri čem (pri svoji misli), trdno držati se česa, trdno vztrajati, trditi svoje, svojeglav, trmoglav, trmast biti, (zatrdno) skleniti, odločiti se: quid agimus, soror, si offirmabit pater adversum nos? Pl., satis offirmatum quod mihi erat (kar sem si bil zabičal), id nunc me exorat Pl., offirmatus (trmoglav) mirā praesumptione Ap., o. animo Cat. zakrkniti (v srcu); z inf.: Ter., Iul. Val., offirmastin occultare, quo te immittas, pessume? Pl.; z ne: obseratis urbis suae claustris Abderitae eum, ne reciperent offirmaverunt Iul. Val. V enakem pomenu offirmare se: age, quaeso, ne tam offirma te Ter. ne bodi tako svojeglav (trmast). — Od tod adj. pt. pf. offīrmātus 3, adv. -ē

1. stanoviten: feram et perferam usque abitum eius animo forti et offirmato Pl.

2. (v slabem pomenu) svojeglav, zelo trdovraten (trmast): mihi videtur illius voluntas obstinatior et in hac iracundiā offirmatior Ci. ep., offirmate resistere Suet.

of-fuscō -āre (—) -ātus (ob in fuscāre) zatemniti (zatemnjevati); pren. poniž(ev)ati, v nič da(ja)ti, (o)sramotiti: quoniam offuscata sum Ambr., iustitiam Tert., ne quis offuscetur Tert.

offusquer [ɔfüske] verbe transitif (o)slepiti

offusquer quelqu'un (figuré) ogorčiti, razjeziti, biti komu trn v peti, ne ugajati komu
s'offusquer de quelque chose jeziti se zaradi česa, spotikati se nad; vieilli skriti

oficial|en (-na, -no) offiziell (ne čisto quasioffiziell, zelo hochoffiziell)

oglasíti annoncer, faire insérer (ali faire passer, mettre) une annonce dans un journal

oglasiti se donner de ses nouvelles; se présenter, venir voir
ne se oglasiti ne pas donner de ses nouvelles, ne pas donner signe de vie
oglasiti se pri kom passer chez quelqu'un, venir chez quelqu'un, aller voir quelqu'un, venir voir quelqu'un
mimogrede se oglasiti entrer en passant chez quelqu'un, faire un bond chez quelqu'un, faire une apparition chez quelqu'un, faire une courte visite à quelqu'un
oglasiti se k besedi prendre la parole

oglasíti anunciar ; (inserat) insertar, publicar

oglasiti se anunciarse; presentarse
oglasil se (pisal) Vam bom ya recibirá usted noticias mías
se bo že oglasil ya dará noticia de sí
ne se oglasiti (pisati) no dar noticias de sí, no dar señales de vida
oglasiti se k besedi pedir la palabra

ogníti se éviter quelqu'un, quelque chose; éluder quelque chose; faire un détour, esquiver, se dérober à, échapper à, se protéger de, se soustraire à; s'abstenir de

pravočasno se mu je ognila elle l'évita à temps, elle évita à temps de le rencontrer
voznik se je komaj ognil pešca le conducteur évita le piéton de justesse
ogniti boju, vojni (figurativno) éviter (ali refuser) le combat, la guerre
tej nevšečnosti se ne boste mogli ogniti vous ne pourrez pas éviter (ali échapper à, vous protéger de) cet inconvénient
ogniti vprašanju éluder une question
boksar se je ognil udarcem nasprotnika le boxeur a esquivé les coups (ali s'est dérobé aux coups) de l'adversaire
storil je vse, da bi se ognil težavam il a tout fait pour esquiver les difficultés (ali pour échapper aux difficultés)
lenuh se rajši ogne dolžnosti, delu le paresseux (ali le fainéant) préfére se dérober (ali se soustraire) à son devoir, à son travail
vojak se je ognil težkim nevarnostim le soldat a échappé à (ali a évité) de graves dangers
ogniti težavi (zapreki) se soustraire à une difficulté (à un obstacle)
ogniti plačilu s'abstenir de payer, se soustraire (ali se dérober) au paiement

ohne brez (koga, česa); nicht so ohne sein ne biti kar tako; oben ohne topless; ohne zu/[daß] dass ne da bi

ohólost hauteur ženski spol , arrogance ženski spol , fierté ženski spol , orgueil moški spol , morgue ženski spol , superberie ženski spol , présomption ženski spol , impudence ženski spol , suffisance ženski spol

govoriti z oholostjo parler avec hauteur (ali arrogance, fierté)
njegova oholost ne pozna meja son arrogance (ali impudence) n'a pas de limite

Ohr, das, (-/e/s, -en) uho, figurativ posluh (für za); ein feines Ohr iztanjšano uho; abstehende Ohren štrleča ušesa; bis an die Ohren do ušes; sich aufs Ohr legen iti spat; auf den Ohren sitzen sedeti na ušesih; bis über die Ohren do grla, preko glave; bei den Ohren nehmen prijeti za ušesa; sich etwas hinter die Ohren schreiben zapisati si za uho; eins hinter die Ohren geben dati jih nekaj okoli ušes; sich hinter den Ohren kratzen (po)praskati se za ušesom; noch feucht/[naß] nass/grün hinter den Ohren sein biti še moker za ušesi, biti neizkušen; es faustdick hinter den Ohren haben biti prefrigan; ins Ohr sagen povedati na uho; etwas im Ohr haben imeti v ušesu, v ušesih; jemandem mit etwas in den Ohren liegen nadlegovati koga z, nenehno komu nekaj govoriti; mit halbem Ohr zuhören: na pol ušesa; sich eine Nacht um die Ohren schlagen ponočevati, prekrokati noč; viel um die Ohren haben imeti veliko dela, skrbi; jemandem etwas um die Ohren schlagen komu nekaj zelo neprijazno povedati; übers Ohr hauen ogoljufati; zum einen Ohr hinein, zum anderen wieder raus pri enem ušesu noter, pri drugem ven; zu Ohren kommen priti na ušesa; ganz Ohr sein pozorno poslušati; kein Ohr für etwas haben ne imeti občutka za; ein aufmerksames/offenes Ohr finden naleteti na odprta ušesa; jemandem die Ohren voll jammern napolniti komu ušesa z/s (stokanjem itd.); jemandem die Ohren [langziehen] lang ziehen nategniti komu ušesa; rote Ohren bekommen zardeti do ušes, sramovati se; lange Ohren haben vleči na ušesa; die Ohren spitzen prišpičiti ušesa; die Ohren [steifhalten] steif halten ne dati se; sein Ohr zuschließen zapirati si ušesa; sich die Ohren zuhalten mašiti si ušesa; die Ohren klingen jemandem zvoni v ušesih; sein Ohr leihen nakloniti uho

ohrani|ti (-m) ohranjati erhalten, bewahren, wahren; (ne opustiti) beibehalten; (ne ukiniti) [bestehenlassen] bestehen lassen; red, mir: aufrechterhalten; (posredovati naprej kot tradicijo) überliefern
ohraniti obliko formbeständig sein
ohraniti v spominu im Gedächtnis behalten
ohraniti hladno glavo/mirno kri auf dem Teppich bleiben, kühlen Kopf bewahren, die Nerven behalten
| ➞ → obdržati

oído

jamás visto ni oído nezaslišan
oído m sluh; (notranje) uho
oído tardo naglušnost
oído fino tenkoslušnost
decir al oído komu na uho povedati, zaupno povedati
aprender de oído izvedeti po pripovedovanju, od drugih slišati
le entra por un oído y (le) sale por el otro pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem pa ven
eso suena mal al oído to se slabo sliši
tener el oído duro naglušen biti
tocar de oído (gl) igrati po posluhu
tardo, duro de oído naglušen
aguzar los oídos na ušesa vleči, z ušesi striči
dar oídos (a) koga poslušati
hacer oídos sordos (a) ne poslušati
hacer (tener) oídos de mercader delati se, kot da ne razumemo
llegar a oídos (de) na ušesa priti
soy todo oídos sama ušesa so me
prestar oídos poslušati
me suenan los oídos v ušesih mi zveni
taparse los oídos ušesa si mašiti
zumbido de oídos šumenje po ušesih

ojo moški spol oko, vid; obraz; uho, ušesce (šivanje); petlja; previdnost

ojo de águila orlovsko oko
ojo de besugo škilasto oko
ojo de cristal stekleno oko
¡(mucho) ojo! pozor! previdno!
ojo alerta previdno
a ojo na slepo
cerrar el ojo umreti
echar mal de ojo (a) s pogledom uročiti
mirar a alg. ojo a ojo upreti oči v koga
ser el ojo derecho (de) biti komu zenica v očesu, biti komu desna roka
¡mis ojos! srček moj!
ojos hundidos vdrte oči
ojos oblicuos, rasgados poševne oči, oči z ozko odprtino
ojos saltones velike izbuljene oči
cuatro ojos očalarji
a cuatro ojos med štirimi očmi
a ojos vistos očitno, očividno, vidno
a cierra ojos, a ojos cerrados slepo
le bailan los ojos on je živahen, vesel je življenja
cerrarle a uno los ojos komu oči zatisniti (ob smrtni uri)
clavar los ojos (en) zapičiti oči (v)
comer con los ojos zelo izbirčen biti pri jedi
dar de ojos na obraz pasti
dar en los ojos v oči pasti
írsele a uno los ojos tras u/c pohlepno kaj želeti
meter por los ojos s silo vsiliti
no pegar el ojo, los ojos ne zatisniti očesa, ne spati
poner los ojos vzljubiti
poner los ojos en blanco oči zavijati, pobesneti
no quitar los ojos ne izgubiti iz oči
revolver los ojos oči zavijati (od jeze)
sacar los ojos (a) komu oči izpraskati, komu velike izdatke povzročiti
eso salta a los ojos to je očitno
torcer, volver los ojos oči zavijati
volver los ojos en oči upreti v
enamorado hasta los ojos do ušes zaljubljen
ojos que no ven, corazón que no siente iz vida, iz srca

oklevanje samostalnik
(omahovanje) ▸ habozás, hezitálás, tétovázásTokrat je brez oklevanja sprejel ponudbo, da pride na Bled. ▸ Ezúttal habozás nélkül elfogadta az ajánlatot, hogy jöjjön Bledre.Fant je po trenutku oklevanja ubogal. ▸ Pillanatnyi habozás után a fiú engedelmeskedett.Tudi o lepi Heleni ne vemo, kakšna je bila, zato so se v filmu šele po dolgem oklevanju odločili, da bo plavolasa. ▸ Szép Helénáról sem tudjuk, milyen volt, ezért csak hosszú hezitálás után döntöttek úgy, hogy szőke lesz a filmben.
Po dolgem oklevanju je sprejela zaposlitev v mednarodnem podjetju. ▸ Hosszas hezitálás után elfogadta az állást a nemzetközi vállalatnál.

oklevati glagol
(omahovati) ▸ habozik, hezitál, tétovázikŽenska je za trenutek oklevala, preden je odgovorila. ▸ A nő egy pillanatig habozott, mielőtt válaszolt.
Slišal sem, da ste dolgo oklevali pri izbiri študija. ▸ Hallottam, hogy sokáig hezitáltál, amikor kiválasztottad, hogy mit tanulj.
Predolgo že oklevate glede neke odločitve. ▸ Túl sokáig tétovázik, mielőtt döntene.
Če je treba komu pomagati, nikoli ne oklevate. ▸ Ha valakinek segítségre van szüksége, akkor ön sohasem tétovázik.

oklévati to hesitate; to waver; to vacillate; to be irresolute; to temporize; to linger; to pause, to falter, to boggle; to shilly-shally; not to know one's own mind

ne oklevaj! don't dawdle!, don't dillydally!

oklévati hésiter, tarder à, balancer, osciller, tâtonner, se tâter, tortiller , familiarno barguigner, traîner, lanterner, être indécis (ali irrésolu)

okleval je pri izbiri il ne pouvait arrêter son choix