Franja

staréjši (-a -e) adj.

1. komp. od star più vecchio, più anziano; maggiore; senior:
njen starejši brat il suo fratello maggiore
umrl je Anton Kogoj starejši è morto Anton Kogoj senior
Plinij starejši Plinio il vecchio

2. anziano:
dom starejših občanov casa di riposo per anziani; pejor. ospizio dei vecchi

3. anteriore, (più) vecchio:
starejše izdaje klasikov le edizioni anteriori dei classici
starejša slovenska literatura la letteratura slovena dei primordi
arheol. starejša kamena doba paleolitico
otr. starejši brat tato

starešína doyen moški spol , ancien moški spol

starešina diplomatskega zbora le doyen du corps diplomatique

staréti (-ím) imperf.

1. invecchiare:
hitro, počasi stareti invecchiare rapidamente, lentamente

2. (zastarevati) invecchiare; cadere in disuso; decadere, scadere:
z današnjim bliskovitim napredkom tudi tehnično znanje naglo stari col fulmineo progresso oggidì invecchiano rapidamente anche le conoscenze tecniche

stárost âge moški spol ; (priletnost) vieillesse ženski spol

v starosti (od) à l'âge de
v moji starosti à mon âge
v starosti šolske obveznosti d'âge scolaire
srednje starosti d'âge moyen
visoka starost grand âge
kritična starost âge critique, (pri ženskah) âge climatérique, retour moški spol d'âge
zrela starost âge mûr (ali viril)
v svoji najboljši starosti dans la force de l'âge
on je mojestarosti il est de mon âge
biti iste starosti être du même âge
starost ni vedno modrost on fait des bêtises à tout âge, le temps blanchit les têtes sans les mûrir

stárosten (-tna -o) adj. di, dell'età; di anzianità, della vecchiaia; senile:
zdraviti starostne bolezni curare le malattie senili
prekoračiti starostno mejo superare i limiti di età
starostna pokojnina pensione di anzianità
starosten upokojenec pensionato
starostno zavarovanje assicurazione contro la vecchiaia
med. starostna amnezija amnesia senile
starostna bebavost perbiafrenia, demenza senile
starostna naglušnost presbiacusi
starostna distribucija distribuzione (della popolazione) per età

státi (stanem) coûter

drago stati coûter cher
malo stati ne pas coûter cher, être bon marché
to ga je veliko stalo cela lui a coûté cher (ali beaucoup d'argent), figurativno cela lui a beaucoup coûté, il l'a payé cher
koliko to stane? combien cela coûte-t-il (ali vaut-il)?, quel en est le prix?, familiarno combien ça coûte (ali ça vaut)?
naj stane, kar hoče coûte que coûte

státi (stojim) être (ali se tenir) debout; être, se trouver ; (o uri) être arrêté ; (delo, promet) être paralysé ; (tehnika) ne pas fonctionner

nasproti stati être en face (ali vis-àvis) de
pokonci stati se tenir debout (ali droit)
stal je ob oknu il était à la fenêtre
stati na lastnih nogah (figurativno) être indépendant, voler de ses propres ailes
ura stoji la montre (ali la pendule, l'horloge) est arrêtée
stati na straži être de faction (ali en sentinelle)
koliko postelj lahko stoji v tej sobi? combien cette chambre peut-elle contenir de lits?
stati v pozoru se tenir au garde-à-vous
tesno stati drug ob drugem être coude à coude
odkar stoji svet depuis que le monde existe, depuis que le monde est monde
z njim teorija stoji in pade la théorie dépend entièrement de lui
kaj stoji v časopisih? qu'y a-t-il de nouveau dans les journaux?
stoj! halte!, qui vive?

státi (stánem) imperf. costare:
malo, veliko stati costare poco, molto
šolanje otrok veliko stane la scuola dei ragazzi costa molto
življenje v mestu stane la vita in città è cara
pren. neprevidnost bi me lahko stala glavo, življenje per via dell'imprudenza sarei potuto morire
pren. pravdanje ga je stalo premoženje le tante cause gli costarono un occhio della testa
to te lahko še mnogo stane (me) la pagherai (cara)!; rischi di pagarla cara
naj stane, kar hoče costi quel che costi
trg. koliko stane? quanto costa?, quanto viene?, quant'è?
PREGOVORI:
vsaka šola nekaj stane l'esperienza è madre della scienza

státi (stojím) imperf.

1. stare in piedi; stare, starsene, essere; esserci:
stati kot kip, kot okamenel, kot vkopan starsene immobile, rigido
stati pri oknu starsene alla finestra
stati v vrsti stare in fila
stati na rokah reggersi sulle mani
miza stoji postrani il tavolo sta sghembo
hiša stoji zdaj prazna la casa adesso è vuota
grad še danes stoji il castello c'è ancora

2. star fermo; fermarsi; arrestarsi:
avtobus, vlak še stoji la corriera, il treno sta ancora fermo
gradnja spet stoji la costruzione si è nuovamente arrestata

3. essere durevole; durare:
ta jabolka stojijo questa sorta di mele dura

4. gastr. lasciar riposare:
testo naj stoji pol ure lasciar riposare l'impasto una mezz'ora

5. obl. stare bene, stare a pennello:
obleka stoji, kot bi bila narejena zate l'abito ti sta a pennello, come fosse fatto su misura

6. ekon. pog. essere (di situazione economica, finanziaria):
podjetje stoji dobro, slabo la situazione economica dell'impresa è buona, pessima

7. pren. stati pred trovarsi davanti a, di fronte a:
stati pred odločitvijo trovarsi davanti a una decisione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdelo se mi je, da čas stoji mi pareva che il tempo si fosse fermato
odkar svet stoji da che mondo è mondo
pog. vlak stoji na vsaki postaji il treno si ferma a tutte le stazioni
pog. vse stoji na glavi tutto è sottosopra, c'è un disordine generale
pog. stati komu na luči fare ombra a qcn.
pren. stati na lastnih nogah essere indipendente
pren. stati na majavih, trhlih nogah non dare affidamento, non essere ben fondato
pren. stati komu na poti essere di ostacolo a qcn.
stati na stališču, da ... prendere posizione su qcs.
pren. stati na čigavi strani, na strani koga prendere le parti di qcn., appoggiare qcn.
pren. trdno, z obema nogama stati na zemlji essere coi piedi bene a terra
pren. stati ob strani tenersi in disparte
vulg. stati do kolen v dreku avere l'acqua alla gola, trovarsi in una situazione disperata
še danes, po tolikih letih mi stoji živo pred očmi podoba do tal razdejane Hirošime ancor oggi, a distanza di tanti anni ho viva davanti agli occhi l'immagine di Hiroshima rasa al suolo
pren. stati pred oltarjem sposarsi
pren. stati s prekrižanimi rokami starsene con le mani in mano, non combinare niente
pren. stati za kom aiutare (di nascosto) qcn.
pren. stati komu za petami stare alle calcagna di qcn.
kako stoji naše moštvo na turnirju? che posto occupa la nostra squadra nel torneo?
klobuk ti stoji prav il cappello ti sta bene, ti sta a pennello
komaj še stojim (na nogah) mi reggo in piedi a malapena (dalla stanchezza)
lasje mu stojijo pokonci od strahu dalla paura i capelli gli si rizzano in testa
stati visoko na družbeni lestvici occupare un posto preminente nella gerarchia sociale
lingv. samostalnik stoji v rodilniku il sostantivo è nel genitivo
hotel stoji v središču mesta l'albergo si trova nel centro (cittadino, della città)
lingv. za glagoli premikanja stoji namenilnik i verbi di moto sloveni vogliono il supino
lov. pes stoji il cane è in punta
vet. samica stoji la femmina è in calore
šport. stati v predklonu flettere il busto
šah. trdnjava stoji na h liniji la torre se ne sta sulla linea h
voj. stati v pozor stare sull'attenti
PREGOVORI:
prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi

státi² (stojim) estar en pie, mantenerse en pie; estar ; (o uri) estar parado ; (ne iti) estar (ali quedarse) parado ; (delo, promet) estar paralizado ; teh no funcionar

pokonci stati mantenerse derecho
stati na lastnih nogah (fig) ser independiente, vivir por cuenta propia
stati komu ob strani asistir a alg, ayudar a alg, secundar a alg
stati na strani koga estar de parte de alg
stal je ob oknu estaba asomado a la ventana
hiša še stoji la casa existe aún
hiša stoji že od leta 1800 la casa existe desde 1800
ura stoji el reloj está parado
stati v pozoru estar en actitud militar, estar cuadrado militarmente
spomenik stoji na trgu el monumento está en la plaza
stati na straži estar de centinela; hacer centinela
odkar stoji svet desde que existe el mundo, desde el mundo es mundo
ne moči stati (od utrujenosti) no poderse tener en pie
težkó stoji na nogah (pokonci) le cuesta estarse derecho
koliko postelj lahkó stoji tu? ¿cuántas camas caben aquí?
pridevnik stoji pred (za) samostalnikom el adjetivo precede (sigue) al sustantivo
z njim teorija stoji in pade la teoría depende en absoluto de él

statim, adv. (stāre)

1. stoje, stoječki, trdno, nepremično (na mestu stoječ): qui rem cum Achivis gesserunt statim Enn. ap. Non., quin statim rem gerat Pl., statim stant signa Pl., quod natura statim respuit Ci.; occ. stalno, neprestano, neprenehno, nenehno, vsevdilj, ves čas, redno: talenta argenti bina statim capiebat Ter. leto za letom, delaborat cum statim puer Afr. ap. Non., vectigalia legerunt vestra et servantur statim Acc. ap. Char., officiis inferialibus statim factis Ap. Klas. le

2. metaf. z mesta, na mestu, takoj, nemudoma, prècej, pri (tej) priči, zdajci: Sen. ph., Sen. tr., Suet., Fl. idr., de se ter sortibus consultum dicebat, utrum igni statim necaretur an in aliud tempus reservaretur C. Balbutium venenum bibisse statimque mortuum esse Ci., statim in colles regredi S., principio anni statim res turbulentae L., statim curiā, deinde Italiā deiectus T.; s praep.: statim a prima luce Col., a prima statim maturitate Plin., statim post civilia bella Suet.; v zvezi s temporalnimi stavki statim ac (atque) ali statim quam Icti., statim ut, statim simul ac, statim cum brž ko, prècej ko, takoj ko: statim ut deposuimus, sensi … Ci., statim se iturum, simul ac ludorum apparatum iis tradidisset Ci. ep., Verres simul ac tetigit provinciam, statim Messana litteras dedit Ci., sex sestertia si statim dedisses, cum dixti mihi Mart.; z abs. abl.: statim Catone absoluto Ci., hostium navibus captis statim ex classe copias suas eduxit N.

statu quo [statükwo] masculin, latin (do)sedanje, obstoječe stanje

maintenir le statu quo vzdrževati, obdržati status quo

statut [statü] masculin, juridique statut; pravilnik; poslovnik; status; položaj

le statut de la femme mariée status, položaj poročene žene
statut social družbeni položaj
rédiger les statuts d'une société commerciale prirediti, redigirati statute trgovske družbe

stáva pari moški spol , gageure ženski spol ; (stavljeni denar) enjeu moški spol , mise ženski spol ; (tip.) composition ženski spol

kot za stavo à l'envi, à qui mieux mieux
narediti, skleniti stavo faire un pari, parier
sprejeti stavo tenir le pari

stav|ek¹ moški spol (-ka …)

1. slovnični: der Satz (deležniški Partizipialsatz, disjunktivni Disjunktivsatz, finalni Finalsatz, glavni Hauptsatz, jedrni Kernsatz, kavzalni Kausalsatz, komparativni Komparativsatz, koncesivni Einräumungssatz, Konzessivsatz, konjekturni filozofija Konjekturalsatz, konsekutivni Konsekutivsatz, lokalni Lokalsatz, modalni Modalsatz, objektni/predmetni Objektsatz, pogojni Bedingungssatz, Konditionalsatz, povedni Aussagesatz, predikatni Prädikatsatz, primerjalni Vergleichssatz, protokolni filozofija Protokollsatz, relativni/oziralni Relativsatz, temporalni Temporalsatz, velelni Befehlssatz, Imperativsatz, Heischesatz, vprašalni Fragesatz, vzklični Ausrufesatz, zadnji/končni [Schlußsatz] Schlusssatz, želelni Wunschsatz)
vrinjeni stavek eingeschobener Satz, Schaltsatz
… stavka Satz-
(del der Satzteil, konstrukcija die Satzkonstruktion, vrsta die Satzart, zgradba der Satzbau)
slišati le raztrgane kose stavov nur Satzfetzen hören
po stavih satzweise

stávka (-e) f

1. sciopero, agitazione:
začeti stavko mettersi in sciopero, incrociare le braccia
razglasiti stavko proclamare lo sciopero
divja stavka sciopero selvaggio
gladovna stavka sciopero della fame
bela stavka sciopero bianco
solidarnostna stavka sciopero di solidarietà
splošna stavka sciopero generale

2. nareč. agr. gruppo, mucchio di covoni

steady² [stédi]

1. pridevnik (steadily prislov)
čvrst, trden, stalen, nepremakljiv, neomajen; miren, siguren; odmerjen, pravilen, nespremenljiv, stalen; enakomeren, nepretrgan, enoličen; neplašljiv (konj); zanesljiv, trezen, resen; oprezen, preudaren
trgovina stalen, stabilen, ustaljen

steady prices stalne cene
steady habits trezen način življenja
steady nerves močni živci
a man steady in his purpose človek, ki ne odstopi od svojega cilja
a steady wind enakomeren veter
to be steady on one's legs trdno stati na nogah
to keep a ship steady držati ladjo v pravi smeri (kurzu)
to remain steady trgovina ostati stalen (o cenah)

2. medmet

steady! (le) mirno (kri)!; previdno!, oprezno!, počasi!, polagoma!
steady on! stoj!

3. prehodni glagol
utrditi, pritrditi, pričvrstiti; podpreti; ustaliti; sigurno upravljati (s čolnom); brzdati (konja); zmanjšati (hitrost)
figurativno privesti (koga) k pameti, spametovati; strezniti
neprehodni glagol
ustaliti se, utrditi se; sigurno, enakomerno se gibati, premikati (o čolnu); umiriti se; priti k pameti, spametovati se, strezniti se, strezniti se

to steady one's nerves pomiriti, umiriti si živce
he has steadied down a lot zelo se je spametoval

stêči (stêčem)

A) perf.

1. partire di corsa; correre via; correre, andarsene:
steči komu naproti correre incontro a qcn.

2. (o tekočini) scorrere

3. (začeti delovati) avviarsi; ekst. entrare in funzione

4. (začeti se) iniziare, cominciare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beseda je stekla o si parlò di
kamere za novi film so že stekle sono iniziate le riprese del nuovo film, è stato dato il primo ciak
pogovor ni mogel steči il dialogo procedeva stentatamente
pren. še precej vode bo steklo, preden se bo to uresničilo ne passerà d'acqua sotto i ponti prima che il progetto si realizzi
železnica je tod stekla ob začetku stoletja la ferrovia fu costruita ai primi del secolo
pren. vse je steklo po njegovem grlu ha scialacquato tutto il patrimonio

B) stêči se (stêčem se) perf. refl.

1. confluire (fiumi)

2. accumularsi

steklárski de vitrier, du verre

steklarska dela travaux moški spol množine de vitrier, vitrage moški spol
steklarski demant diamant moški spol de vitrier
steklarski kit mastic moški spol de vitrier
steklarska industrija industrie ženski spol du verre, verrerie ženski spol
steklarska peč four moški spol de verrerie (ali à verre)
steklarske škarje ciseaux moški spol množine à couper le verre

stella f

1. astr. zvezda:
stella doppia, tripla dvojna, trojna zvezda
stella cadente, filante meteor
stella caudata, cornuta, crinita komet, zvezda repatica
stella polare severnica

2. ekst.
stelle erranti, lucenti planeti
stelle medicee Jupitrovi sateliti
andare, salire alle stelle povzpeti se zelo visoko; močno se podražiti (cene)
portare qcn. alle stelle pren. koga kovati v zvezde
vedere le stelle pren. videti vse zvezde

3.
stelle pl. nebesa

4.
stelle pl. pren. oči

5. usoda:
nascere sotto una buona, una cattiva stella roditi se pod srečno, nesrečno zvezdo

6. ekst. zaščitnik

7. pesn. krasotica; ljubljena ženska; pog.
stella mia! srček moj! (v ljubkovalnih izrazih)

8. zvezda; zvezdnik, zvezdnica

9. ekst. zvezda (predmet, naprava):
a stella zvezden
collegamento a stella elektr. zvezdna vezava
stelle filanti papirnate kače
stella dello sperone kolesce ostroge

10. navt., šport zvezda

11. veter. zvezda

12.
la stella di Davide judovska zvezda
stella rossa rdeča zvezda
generale a quattro stelle general s štirimi zvezdami
ristorante a quattro stelle restavracija s štirimi zvezdami

13. bot.
stella alpina planika (Leontopondium alpinum)
stella di Natale kolesnik, mleč (Euphorbia pulcherrima)

14. zool.
stella di mare, stella marina (asteria) navadna morska zvezda (Asterias rubens)

15.
stelle kulin. zvezdice (vrsta testenin)

16. tisk zvezdica, asterisk