Franja

spustíti (-ím) | spúščati (-am)

A) perf., imperf.

1. calare, abbassare, lasciar cadere;
spustiti zapornice calare la chiusa
spustiti sidro calare l'ancora
spustiti dvignjeno roko abbassare la mano alzata

2. calare; navt. calumare; immettere:
navt. spustiti čoln po vodi calare la scialuppa in mare
navt. spustiti vrvi, verige (z ladje) calumare cavi, catene
spustiti ladjo v vodo varare la nave
spuščati mrzel zrak v sobo immettere aria fredda nella stanza

3. far entrare:
spustiti koga v hišo far entrare qcn. in casa
spustiti naprej far passare

4. abbassare, calare, ribassare, diminuire:
spustiti cene abbassare i prezzi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
spustiti bunker v zrak far saltare la casamatta
pren. spustiti kosti na klop sedersi sulla panca
spustiti krilo, obleko allungare la gonna, il vestito
spustiti tovarno v obratovanje mettere in esercizio una fabbrica
spustiti zastavo na pol droga ammainare la bandiera a mezz'asta
spustiti koga z vajeti sciogliere le briglie a qcn.
spustiti pri ceni fare uno sconto, uno sconticino
vet. spustiti samca k samici far accoppiare maschio e femmina
spustiti koga iz ječe scarcerare qcn.

B) spustíti se (-ím se) | spúščati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. scendere, abbassarsi, calare; atterrare:
temperatura se je spustila pod ničlo la temperatura è scesa sotto lo zero
spustiti se na tla scendere a terra
spuščati se s padalom paracadutarsi; lanciarsi col paracadute
spuščati se v dolino scendere a valle; knjiž. divallare
aer. spuščati se v drsnem letu planare

2. pren. calare, scendere:
v dolino se je spustila megla sulla valle è scesa la nebbia

3. esporsi a; correre; lasciarsi andare; gettarsi; mettersi:
spustiti se v nevarnost, v tveganje esporsi a un pericolo, a un rischio
spuščati se v ljubezensko avanturo lasciarsi andare in un'avventura galante
spustiti se v boj gettarsi nella mischia
spustiti se v beg darsela a gambe, fuggire
spustiti se v jok mettersi a piangere
spustiti se v pogovor attaccar discorso
spustiti se v dir, v tek mettersi a galoppare, a correre
spustiti se v politiko darsi alla politica
spustiti se za goro (o soncu) calare dietro il monte
spustiti se na kolena gettarsi in ginocchio
spustiti se na pot mettersi in cammino
spustiti se na stol, v naslanjač sedersi, crollare sulla sedia, nella poltrona
spustiti se v neko zadevo aver da fare con qcs.
spustil si se predaleč, da bi se zdaj umaknil ti sei lasciato invischiare troppo per mollare tutto adesso

squālidus 3, adv. le v komp. squālidius (squālēre)

1. strčeč, hrapav, raskav, negladek, poln česa: serpentis squamae squalidae auro Acc. ap. Non., corpora, membra Lucr.; klas. le

2. metaf.
a) zaradi pomanjkljivega vzdrževanja, nege od nesnage strčeč, nesnažen, umazan, (o)nečeden: stola Enn. ap. Non., homo Pl., Ter., Iust., corpora squalida et prope efferata L., carcer, ursa O., rubigo Cat., sudor Stat., cultus Sen. tr., myrtus Plin.
b) occ. α) temen (teman), temačen, mračen: nox, solis exortus Amm. β) v umazano, tj. v žalno (žalovalno) obleko (opravo) oblečen, v žalni (žalovalni) obleki ali opravi (o žalujočih in obtožencih): reus O., producere … squalidos atque deformes Q., squalida senectus Plin. iun., Suetonium Paulinum ac Licinium Proculum tristi mora squalidos tenuit T. je držal pod obtožbo; pesn.: Phoebus O. žalujoči. γ) neobdelan, negostoljuben, neprijazen, pust, nerodoviten, slab, rod, grozen, grozoten, grozljiv: humus O., squalidā siccitate regio Cu.
c) α) (o govoru) neuglajen, neomikan, nedodelan, neizbrušen, raskav, slab, rod, suhoparen: quoniam sua sponte squalidiora sunt Ci., squalidius dicere Ci. β) nejasen, imajoč nejasne obrise, nejasnih obrisov: vidit squalidius speciem Amm.

squelette [skəlɛt] masculin okostnjak; skelet (tudi technique); figuré zelo mršava oseba

le squelette humain se compose de 208 os človeški skelet je sestavljen iz 208 kosti
(familier) elle est devenue un vrai squelette postala je pravi okostnjak

srájca (moška) shirt; (ženska) chemise, zgodovina shift

brez srájce shirtless
nočna moška srájca nightshirt
ženska nočna srájca nightdress, nightgown
srájca s kratkimi rokavi short-sleeved sports shirt
srájca z odprtim ovratnikom open-necked shirt
londonska »srajca« (= Londončan) London loafer
izdelovalec srájc shirtmaker
le v srájci, v sami srájci in one's shirt-sleeves, in one's shirt
železna srájc zgodovina coat of mail
poškrobljena srájc starched shirt
platno za srájce shirting
ovratnik pri srájci shirt-collar
manšete pri srájci shirt-cuffs pl
biti v sami srájci (brez suknjiča) to be in one's shirtsleeves
obleči komu srájco to help someone on with his shirt
obleči (si) srájco to put one's shirt on
stara navada je železna srájca habit is second nature

sramôta honte ženski spol , déshonneur moški spol , ignominie ženski spol , opprobre moški spol , infamie ženski spol , turpitude ženski spol , vergogne ženski spol

narediti komu sramoto faire honte à quelqu'un, faire la honte de quelqu'un
spraviti koga v sramoto couvrir quelqu'un de honte, jeter le déshonneur (ali l'opprobre) sur quelqu'un, déshonorer quelqu'un
to mi ni v sramoto cela ne me déshonore pas, ce n'est pas un déshonneur pour moi
v svojo sramoto moram priznati, da à ma honte (ali à ma grande confusion) je dois avouer que, je dois avouer humblement que
kakšna sramota! quelle honte!

srbéti démanger, avoir des démangeaisons, picoter , familiarno gratter

srbi me cela me démange (ali me gratte)
roka (noga) ga srbi le bras (la jambe) lui démange
jezik ga srbi, da bi povedal (figurativno) la langue lui démange, il a grande envie de parler
prsti me srbijo, roka me srbi, da bi usekal la main me démange, j'ai envie de frapper
kaj te to srbi? (figurativno) en quoi cela te regardet-il?, qu'est-ce que cela peut te faire?

srbéti (-ím) imperf. prudere, sentire prurito (tudi ekst.), pizzicare:
srbi ga opeklina gli prude l'ustione
nos me srbi, jezen bom mi prude il naso, segno che mi arrabbierò
pog. pazi se, me že srbijo dlani, pesti bada che mi sento prudere le mani
pren. ne praskaj se, kjer te ne srbi non ficcare il naso negli affari che non ti riguardano

srcé heart; figurativno (jedro) pith, core, marrow

od srca from one's heart
brez srca heartless, cruel, hardhearted, unfeeling
v srcu at heart
na dnu mojega srca in my heart of hearts
z grenkobo v srcu with bitterness in one's heart
s težkim (lahkim) srcem (figurativno) with a heavy (light) heart
iz vsega srca with all my heart and soul
dobrega srca kindhearted
drag mojemu srcu dear to my heart
bolan na srcu (figurativno) heartsick
srcé trgajoč heartbreaking, heartrending
srcé Jezusovo religija Sacred Heart
rdeče srcé (lesna bolezen) false heartwood
napaka na srcu heart disease
razširjenje srca dilatation of the heart
sredstvo za krepitev srca cordial, heart stimulant, ZDA cardiac
zlato srcé (figurativno) a generous (ali a kind) heart
bítje srcá heartbeat
trdega srca hardhearted
bolan na srcu ill with a heart condition
srcé bije, močno tolče the heart pulsates, throbs
srcé me boli I am heartsick (ali heartsore), I am sick at heart, my heart aches, it grieves my heart
srcé mi močno bíje my heart is pounding (ali is thumping)
lahkó mi je pri srcu I am light at heart
biti bolan na srcu to be heartsick
to mi je na srcu this is close to my heart
to mi ni pri srcu (figurativno) it does not appeal to me
imeti nekaj na srcu (figurativno) to have something on one's mind
nimam srca, da bi to napravil I haven't got the heart to do it
ne jemlji si tega preveč k srcu! don't take it too hard!, don't worry about it!
to gre človeku do srca (figurativno)
to človeku trga srcé this is heartrending
srcé mi krvavi (mi je krvavelo) my heart is bleeding (bled)
kar ima na srcu, ima na jeziku he wears his heart on his sleeve
srcé mi ne da, da bi to storil I do it with a bad grace, I cannot bring myself to do it
to mi je zelo pri srcu I have set my heart upon it
odvaliti komu kamen od srca (figurativno) to take a load off someone's mind
kamen se mi je odvalil od srca I feel a weight off my mind, a weight has been lifted from my mind
on osvaja ženska srca he is a ladykiller
omehčati najtrše srcé to touch the stoniest of hearts
srcé mi je padlo v hlače (figurativno) my heart sank into my shoes, I got cold feet, my heart failed me
položiti komu kaj na srcé to lay something to someone's heart
pomilujem vas iz dna srca I pity you from the bottom of my heart
olajšati si srcé to unbosom oneself
srcé bi mi póčilo I would die of a broken heart
srcé mi poskakuje od veselja ob tem it makes my heart thrill
to prija mojemu srcu it does my heart good
pridobiti si srca vseh to win the hearts of all
k srcu mu je prirasla (figurativno) he became very fond of her
razveseliti komu srcé to warm the cockles of someone's heart
od srca se smejati to laugh heartily
kolikor ti (le) srcé poželi! to your heart's content!
srcé se mi stiska I feel pangs (anguish)
iti komu k srcu to go to someone's heart, to make someone's heart thrill
srcé se mi trga it breaks my heart, I find it heartrending
človeku se srcé trga (ob tem) it's heartbreaking (ali heartrending)
vzeti si kaj k srcu to take something to heart
preveč si je to vzel k srcu he took it too much to heart
zelo sem si k srcu vzel njegovo smrt I was deeply affected by his death, I found his death a terrible blow
to mi teži srcé it presses (ali weighs heavily) upon my mind
strl ji je srcé (figurativno) he broke her heart
srcé mu je poskočilo (figurativno) his heart leapt
srcé me je zabolelo I was heartstricken
od vsega srca želeti kaj to set one's heart on something

srcé cœur moški spol

iz vsega srca de tout mon (son) cœur
iz dna srca du fond du cœur, du plus profond de mon (son …) cœur
od srca de bon cœur
z lahkim srcem d'un cœur léger
s težkim srcem le cœur gros
mehkega srca au cœur tendre (ali sensible)
iz, od srca rad avec (le plus) grand plaisir, très (ali bien) volontiers
kamnito srce un cœur de pierre
ledenega srca insensible, qui n'a pas de cœur
materino srce cœur de mère (ali maternel)
zlato srce cœur d'or
razširitev srca (medicina) dilatation ženski spol des cavités du cœur, cardiectasie ženski spol
zamaščenost srca (medicina) dégénérescence graisseuse du cœur
biti dobrega srca (figurativno) avoir bon cœur
imeti dobro, zdravo srce avoir le cœur bon, avoir un cœur solide
na srcu kaj imeti avoir quelque chose sur le cœur
ne imeti (dobrega) srca, biti brez srca n'avoir pas de cœur, manquer de cœur
kako vam je pri srcu? comment vous sentez-vous?
k srcu si gnati, jemati kaj prendre quelque chose à cœur
to mi je zelo pri srcu cela me tient à cœur
srce imeti na jeziku avoir le cœur sur les lèvres
njegova usoda mi gre k srcu son sort me touche
srce mi krvavi mon cœur saigne
ta izguba ji je zlomilo srce cette perte lui a brisé le cœur
pritisniti koga na srce presser quelqu'un sur (ali serrer quelqu'un contre) son cœur
kvišku srca! haut les cœurs!
roko na srce! dis-moi franchement!
daleč od oči, daleč od srca loin des yeux, loin du cœur

srcé (-á) n

1. anat. cuore:
srce bije, utripa il cuore batte, palpita
imeti zdravo srce avere un cuore sano
zbadati pri srcu sentire punture al cuore
bolezni srca in ožilja malattie cardiovascolari
(v osmrtnicah) prenehalo je biti srce naše mame in babice ha cessato di battere il cuore della nostra cara mamma e nonna
nositi otroka pod srcem essere incinta
pritisniti koga na srce stringere qcn. al cuore
pren. (srce kot središče čustvovanja) srce ne uboga razuma il cuore non sente ragioni
poslušati glas srca ascoltare la voce del cuore
srce igra od veselja il cuore è pieno di gioia, gioisce
od groze se ji je krčilo srce inorridiva di raccapriccio

2. pren. (v adv. rabi izraža intenzivnost čustva)
iz srca se nasmejati ridere di cuore
od srca privoščiti augurare di (tutto) cuore
biti užaljen do dna srca essere offeso nel profondo del cuore

3. pren. (skupek značajskih, čustvenih značilnosti) cuore:
imeti čisto, plemenito srce avere un cuore puro, nobile
materino zlato srce il cuore d'oro della madre

4. pren. (kot nagovor) cuore, amore, cocco:
srce moje, poljubi me cuore mio, baciami
srce mamino, pridi sem cuore di mammà, vieni qui

5. pren. (najpomembnejši človek v skupini, najpomembnejši del, središče) cuore:
mati, srce družine la madre, cuore della famiglia
strojnica je srce ladje la sala macchine è il cuore della nave
sovražnik je prodrl v srce mesta i nemici sono penetrati nel cuore della città

6. (srednji del solate, zelja ipd. ) cuore (dell'insalata, del cavolo cappuccio)

7. igre (igralna karta) cuori

8. les. cuore del legno, durame
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
srce mu je padlo v hlače s'è cacato addosso, se l'è fatta addosso
od žalosti ji je počilo srce è morta di crepacuore
ob misli mu je pokalo srce al pensiero si sentiva scoppiare il cuore
pren. ta človek nima srca è un uomo senza cuore
namesto srca ima kamen ha un cuore di pietra
podariti komu srce dare il cuore a qcn.
imeti srce na jeziku avere il cuore sulla lingua
izgubiti srce innamorarsi perdutamente
lajšati si srce z jokom consolare le pene del cuore piangendo
nositi srce na dlani avere il cuore in mano
odpreti, razkriti, razodeti srce komu aprire il cuore a qcn., confidarsi con qcn.
izbrisati, iztrgati koga iz srca cancellare qcn. dal ricordo
komu streti srce spezzare il cuore a qcn.
pogovoriti se iz srca parlarsi apertamente
(preveč) si gnati kaj k srcu avere (troppo) a cuore qcs.
govoriti komu na srce parlare al cuore di qcn.
pihati dekletu na srce corteggiare una ragazza
položiti komu kaj na srce raccomandare qcs. a qcn.; implorare qcs. da qcn.
potrkati na srce koga toccare il cuore di qcn.
pren. gojiti gada na srcu nutrire una serpe in seno
povedati, kar leži na srcu sfogarsi, sputare il rospo
misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
biti dobrega, mehkega srca avere un cuore d'oro
jesti, kolikor je srce poželelo mangiare a crepapelle
rel. S. Jezusovo srce Sacro Cuore (di Gesù)
lectovo srce cuore di panpepato
žel. srce kretnice cuore dello scambio
med. srce dilatira, hipertrofira il cuore si dilata, si ipertrofizza
presaditi srce fare il trapianto del cuore
umetno srce cuore artificiale
aritmija, evritmija srca aritmia, euritmia cardiaca
PREGOVORI:
daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole

srcé corazón m (tudi fig) ; (pogum) valor m , coraje m ; (središče, jedro; v kartah) corazón m

od srca de corazón
od srca rad fam con mil amores
iz vsega srca de todo corazón, del fondo del alma
v dnu svojega srca en el fondo del alma
srce trgajoč desgarrador
s težkim srcem bien a pesar mío (ozir. tuyo, suyo itd.); con el corazón oprimido
kamnito (zlato, plemenito) srce corazón de piedra (de oro, noble)
krepčilo za srce cordial m, cardiotónico m
razširitev srca (med) dilatación f del corazón; cardioectasia f
zamaščenost srca (med) degeneración f adiposa del corazón
presaditev srca transplante m de corazón
biti dobrega srca tener buen corazón
ne imeti dobrega srca, biti brez srca no tener corazón, ser cruel, ser insensible
imeti mehko (trdo) srce ser blando (duro) de corazón
imeti srce na pravem mestu tener el corazón en su sitio
imeti srce na jeziku (fig) tener el corazón en la mano, hablar con el corazón en la lengua
imeti nekaj na srcu tener un pesar, tener el deseo de confesar a/c
lahkó mi je pri srcu me siento aliviado
ti ne veš, kako mi je pri srcu tú no sabes mi íntimo sentir, tú no sabes mis sentimientos
jemati, vzeti si kaj k srcu tomar a pechos a/c
to mi gre do srca eso me llega al corazón (ali al alma)
sta eno srce in ena duša fam son uña y carne
srce mu je padlo v hlače (fig) se le cayó el alma a los pies
nositi otroka pod srcem estar encinta
to mu prihaja od srca eso le sale del corazón
pridobiti si srce kake osebe ganarse el corazón de alg
srce mi poskakuje od veselja el corazón me salta de gozo
srce mi je poskočilo (od veselja ipd.) me dió un vuelco el corazón
ne imeti srca za ... no tener valor para..., no atreverse a..., no poder decidirse a (hacer a/c)
srce mi krvavi se me parte el alma
razodeti komu svoje srce abrir (ali declarar) su corazón a alg
roko na srce! ¡cada uno meta la mano en su pecho!
čvrsto srce prenese vse buen corazón quebranta mala ventura
položiti komu kaj na srce encarecer a alg a/c
to ti polagam na srce eso te lo pongo en el corazón
pritisniti koga na srce estrechar en sus brazos (ali contra su pecho) a alg
kamen se mi je odvalil od srca se me quita un peso de encima
to mu bo strlo srce eso le partirá el alma, eso le desgarrará el corazón
streti (ukrasti) srce kake osebe desgarrar (robar) el corazón de alg
to mi trga srce eso me arranca el corazón, eso me parte (ali quiebra) el corazón
to me zbode v srce eso me atraviesa el corazón

srébati (-am) | srébniti (-em) imperf., perf. sorbire, sorseggiare, bere; centellinare; succhiare:
srebati juho bere il brodo
srebati školjke succhiare le conchiglie
srebati kavo centellinare il caffè
pog. rad ga sreba è un ubriacone, una spugna

srebŕn (-a -o) adj.

1. argenteo, d'argento; (srebrov) argentifero; argentato:
srebrn pribor posate d'argento
srebrna medalja medaglia d'argento
srebrna ruda minerale argentifero
zool. srebrni fazan fagiano argentato (Gemnaeus nychtemerus)

2. argenteo, color argento

3. pren. (zvonek, čist) argentino:
srebrn smeh otrok le risa argentine dei bambini
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. srebrna krvomočnica geranio argenteo (Geranium argenteum)
srebrna lipa tiglio argentato (Tilia tormentosa)
obrt. srebrna nit (za vezenje) canutiglia
srebrna poroka nozze d'argento
zool. srebrna ribica pesciolino d'argento, lepisma, acciughina (Lepisma saccharina)
bot. srebrna smreka abete azzurro (Picea pungens var. glauca)
um. srebrno risalo pennino da disegno argenteo

srebró argent moški spol

čisto srebro argent fin
srebro v palicah argent en barres
kitajsko, novo srebro maillechort moški spol, argentan moški spol
mačje srebro (mineralogija) mica blanc, argent de chat
pokalno živo srebro fulminate moški spol mercurique (ali de mercure)
živo srebro mercure moški spol, vif-argent moški spol
zastrupljenje z živim srebrom intoxication ženski spol par le mercure
govoriti je srebro, molčati je zlato la parole est d'argent et le silence est d'or

sŕeča fortuna f ; suerte f ; dicha f ; felicidad f ; (uspeh) éxito m

na srečo, k sreči por fortuna, por suerte, afortunadamente, felizmente
na slepo srečo al azar, a la (buena) ventura; al (buen) tuntún; a lo que salga; a la buena de Dios
otrok sreče favorito m de la suerte; fam niño m de la bola; hombre m afortunado
kolo sreče la rueda de la Fortuna
vojna sreča suerte f de las armas, fortuna de la guerra
na največjo srečo para mayor fortuna
sreča v nesreči suerte en la desgracia, desgracia en suerte
opoteča sreča vicisitudes f pl de la fortuna
sreča je opoteča del bien al mal no hay un canto de real
to je res bila sreča! eso sí que ha sido suerte!; ¡qué suerte!
sreča je, da ... es una suerte que...
sreča mi je naklonjena soy afortunado, soy favorecido por la suerte
ima srečo, da ... tiene la suerte de que...
lahko rečem, da sem imel srečo bien puedo decir que he tenido suerte
ne imeti sreče no tener suerte, fam tener mala pata
on ima vražjo srečo tiene una suerte loca
imeti več sreče kot pameti tener más suerte que letras
imeti srečo v nesreči fam caérsele a alg el pan en la miel
imeti veliko srečo tener mucha suerte
nič ne kali moje sreče nada turba mi felicidad
poskusiti (svojo) srečo probar fortuna, probar suerte
prinašati srečo traer suerte
sreča se mu smehlja la fortuna le sonríe
(svojo) srečo najti hacer fortuna
zanesti se na svojo srečo dejarse al arbitrio de la fortuna
želeti komu veliko sreče desear a alg mucha suerte (ali mucha felicidad)
vsak je svoje sreče kovač cada uno (ali cada cual) es artífice de su fortuna; cada uno es forjador de su suerte

sréčati (-am) | srečávati (-am)

A) perf., imperf.

1. incontrare qcn., incrociare qcn.; imbattersi in qcn.:
srečati koga na ulici, pred hišo incontrare qcn. per strada, davanti alla casa

2. incontrare, trovare:
te posebnosti srečamo tudi pri drugih vretenčarjih particolarità che troviamo anche presso altri vertebrati
pog. šalj. srečati Abrahama compiere cinquant'anni
končno ga je srečala pamet finalmente ha messo la testa a posto

B) sréčati se (-am se) | srečávati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. incontrarsi (tudi šport. ); imbattersi:
državnika sta se tokrat prvič srečala è stato il primo incontro dei due uomini di stato
srečali sta se košarkarski moštvi dveh dežel si sono incontrate le rappresentanze di pallacanestro dei due paesi

2. imparare a conoscere:
srečati se z grško dramatiko imparare a conoscere il teatro greco

3. ekst. affrontare, fronteggiare:
srečati se z ovirami, s težavami affrontare ostacoli, difficoltà
pren. še se bova srečala ci rivedremo (e me la pagherai)
pogleda sta se srečala si guardarono
sovražni patrulji sta se srečali na prelazu al passo si sono scontrate due pattuglie nemiche

sréda (sredina) milieu moški spol , centre moški spol

v sredi au milieu, au cœur, au sein, au beau milieu de
po sredi à travers; par le milieu
v naši sredi parmi nous; (dan) mercredi moški spol
ob sredah le mercredi, tous les mercredis
pepelnična sreda le mercredi des Cendres

sredína milieu moški spol , centre moški spol

aritmetična sredina moyenne arithmétique
v naši sredini parmi nous
proti sredini 18. stoletja vers le milieu du XVIII^e siécle
zlata sredina le juste milieu
ležati v sredini, zavzemati sredino tenir le milieu

sredína (-e) f

1. metà, mezzo; centro; nucleo:
stopiti na sredino sobe mettersi nel mezzo della stanza
določiti sredino stabilire il centro
žareča sredina zemlje il nucleo incandescente della Terra

2. metà:
sredina tedna metà settimana
prenehati z branjem na sredini romana smettere di leggere a metà del romanzo

3. (v adv. rabi) frammezzo, in mezzo:
ob straneh sta šla oče in mati, otrok pa v sredini il padre e la madre camminavano con il bambino in mezzo

4. pren. ambiente:
vplivi, značilnosti sredine gli influssi, le caratteristiche dell'ambiente

5. polit. centro:
leva sredina il centrosinistra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. držati se zlate sredine essere moderato, tenere il giusto mezzo
šport. sodnik je pokazal na sredino igrišča l'arbitro mostrò il centrocampo
moštvo je na sredini tabele la squadra è a metà classifica
aritmetična sredina media aritmetica
sredina solate, zelja cuore dell'insalata, del cavolo cappuccio

srednješolec samostalnik
(učenec srednje šole) ▸ középiskolásJutri se izteče rok, do katerega lahko bodoči srednješolci prenesejo prijave za vpis v srednjo šolo. ▸ Holnap jár le a határidő, ameddig a leendő középiskolások átvihetik máshová a középiskolai jelentkezési papírjaikat.Pitje alkoholnih pijač med srednješolci je vse bolj razširjeno. ▸ A középiskolások körében egyre nő az alkoholfogyasztás.
Hrana, ki jo srednješolci premalokrat zaužijejo, pa je predvsem zelenjava. ▸ Amit a középiskolások túlságosan ritkán fogyasztanak, azok elsősorban a zöldségek.