Franja

hodíti to walk; to go (on foot); to march

peš hodíti to go on foot, arhaično to pedestrianize
hodíti v črnem to wear black, to be in black
hodíti sem in tja to walk up and down
hodíti naokrog to circulate, to move round
hodíti po rokah to walk on one's hands
hodíti korakoma to go step by step
hodíti hitreje kot (kdo) to outmarch (someone)
tiho hodíti to tread (ali to walk) softly, to walk noiselessly
s težavo, s trudom hodíti to plod on, to plod along
hodite desno! keep to the right!
hodíti pred kom to walk before someone, to precede someone, (kazati pot) to show the way, to lead the way
hodíti za kom to walk behind someone, to follow someone
hodíti (gaziti) po snegu to wade through the snow
hodíti po vseh štirih to go on all fours
hodíti po prstih to walk on tiptoe, to tiptoe
otrok že hodi the child can already walk
prepovedano je hodíti po trati! keep off the grass!
hodi k vragu! go to hell!
hodíti na sprehod to go for a walk
hodíti na delo to go to work

hodíti aller, marcher, déambuler, cheminer

hoditi peš aller à pied
hoditi z berglami marcher avec des béquilles
hoditi po kaj aller chercher quelque chose
hoditi po opravkih vaquer à ses affaires
hoditi po svojih poteh aller (ali suivre) son chemin
hoditi po prstih marcher sur la pointe des pieds
hoditi v spanju être somnambule
hoditi v šolo aller à l'école

hoe² [hóu] prehodni glagol
agronomija okopati, okopavati, prekopati; pleti

to hoe one's own row skrbeti za svoje lastne zadeve
a hard (ali long) row to hoe težka naloga
to hoe up prekopati, opleti

hója marche ženski spol , allure ženski spol , démarche ženski spol , manière ženski spol de marcher, pas moški spol , course ženski spol

hoja na Triglav l'ascension ženski spol du Triglav
ponosna (težka) hoja démarche (ali allure) flère (ali lourde)
spoznati koga po hoji reconnaître quelqu'un à sa démarche

hojev pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ fenyő
2. (v kulinariki) ▸ fenyő
3. (o lesu) ▸ fenyő, fenyőfa

hold² [hóuld] samostalnik
prijem, opora; moč, vpliv (on, over, of)
ameriško ustavitev, zadrževanje
arhaično utrdba

to afford no hold ne nuditi opore
to catch (ali get, lay, seize, take) hold of s.th. prijeti kaj, dobiti
to get hold of s.o. ujeti koga, zalotiti koga
to get hold of o.s. dobiti se v oblast, obvladati se
to get a hold on s.o. dobiti koga v oblast
to have a (firm) hold on s.o. imeti koga v oblasti
to keep hold of čvrsto držati, ne izpustiti iz rok
to miss one's hold zgrešiti, napak prijeti
in politics no holds are barred v politiki je vse dovoljeno
to quit (ali let go) one's hold of izpustiti kaj iz rok
ameriško to put a hold on s.th. zaustaviti kaj, zadržati kaj
to take hold of one's fancy zbuditi domišljijo

hold^*3 [hóuld]

1. prehodni glagol
držati, obdržati, zadržati; omejiti, zadrževati, ovirati, krotiti; zdržati
šport zadržati nasprotnika; zavezati koga za kaj (to)
imeti (npr. sestanek); imeti, posedovati (zemljo, pravice, delnice, službo); imeti koga za kaj (npr. za poštenjaka); proslavljati (praznik); obdržati (smer); prenašati (alkohol)
vojska & figurativno odbraniti, obdržati (položaj)
pravno odločiti, odrediti; pritegniti (pozornost)
ameriško zadostovati (hrana)
ameriško rezervirati, imeti rezervacijo (v hotelu)
ameriško prijeti, obdržati v zaporu

2. neprehodni glagol
držati se, zadržati se, vztrajati (by, to pri, na čem)
veljati, obveljati; obstati, prenehati; dogajati se, biti

hold! počakaj, ustavi se!
to hold the baby proti svoji želji imeti odgovornost
to hold to bail proti jamstvu izpustiti na svobodo
to hold the bag ostati na cedilu, imeti vso odgovornost
to hold a brief for odobravati, strinjati se
to hold one's breath zadržati dih
to hold the boards obdržati se na odru (igra)
to hold cheap ne ceniti
to hold in check imeti koga v šahu, krotiti
to hold in chase zasledovati
to hold a candle to the devil dajati potuho
to hold in contempt prezirati koga
to hold dear ceniti, čislati, ljubiti
to hold fast čvrsto držati, ne izpustiti
to hold the fort obraniti se
to hold a good hand imeti dobre karte
to hold good veljati, obveljati, izkazati se
to hold one's ground (ali one's own) vztrajati, ne popustiti, biti kos
to hold one's horses potrpeti
to hold s.o. (s.th.) in the hollow of one's hand imeti koga (kaj) v pesti
hold hard! počakaj!, stoj!
to hold one's hand vzdržati se česa
to hold one's head high biti zelo ponosen
hold everything! takoj prenehaj!
to hold at nought omalovaževati, ne ceniti
to hold s.o. to his promise (ali word) držati koga za besedo
to hold pace with iti v koraku s kom ali čim
to hold one's peace (ali tongue) molčati, držati jezik za zobmi
to hold still ostati miren
to hold a stock imeti zalogo, imeti na zalogi
to hold the stage biti v središču zanimanja (igralec na odru)
to hold tight čvrsto (se) držati
to hold true veljati, biti res
to hold water prenesti natančen pregled, veljati; biti vodotesen
to hold a wager staviti
to hold watch stražiti
there is no holding him ne da se ga zadržati, nezadržen je
neither to hold nor to bind ki se ga ne da obvladati, neukročen
the rule holds of (ali in) all cases pravilo velja v vsakem primeru
the place holds many memories kraj je poln spominov
to eat as much as one can hold jesti kolikor kdo zmore

hole¹ [hóul] samostalnik
luknja, jama; ječa
figurativno bedno stanovanje, luknja; skrivališče; (golf) luknjica, zadetek
sleng zadrega, škripec

full of holes preluknjan, figurativno pomanjkljiv, majav; ekonomija zadolžen, bankrotiran
to be in a (devil of a) hole biti v hudih škripcih
like a rat in a hole brez izhoda
to live in a rotten hole stanovati v bedni luknji
to make a hole in izprazniti žepe, imeti velike stroške
to make a hole in the water skočiti v vodo (samomorilec)
money burns a hole in his pocket denar mu ne vzdrži v žepu, hitro zapravi ves denar
to pick holes in kritizirati
to put s.o. in a hole spraviti koga v škripce
a square peg in a round hole; ali a round peg in a square hole človek, ki ni na pravem mestu

holiday² [hɔ́lədi, -lidei] samostalnik
praznik, dan počitka
množina dopust, počitnice

bank holiday dan, ko so zaprte vse banke (praznik)
a busman's holiday dopust, na katerem opravljamo običajno delo
to have a holiday imeti prost dan, imeti počitnice
to have a holiday from s.th. oddahniti se od česa
to make (ali take) a holiday praznovati, vzeti si prost dan
on (a) holiday na dopustu
to go on holiday iti na dopust, počitnice
holiday with pay plačan dopust

holocarpōsis -is, f (gr. ὁλοκάρπωσις) darovanje sadne žgalne daritve ali = holocaustum: Eccl.

homage [hɔ́midž] samostalnik
poklonitev, spoštovanje, pokornost
zgodovina zaprisega fevdnemu gospodu

to do (ali pay, render) homage to pokloniti se komu, izkazati komu čast

home² [hóum] prislov
doma, domov; na cilj, na cilju; v srce, točno

to bring home the bacon zmagati
to bring a crime home to s.o. dokazati komu zločin
to bring s.th. home to s.o. prepričati koga o čem, predočiti, dokazati komu
figurativno to come home to ganiti, občutiti, priti do srca
curses come home to roost kdor drugemu jemlje čast, jo sam izgubi
till the cows come home celo večnost
to drive a nail home zadeti
to drive s.th. home to s.o. prigovarjati, prepričevati koga
to get home uspeti zmagati
to hit (ali strike) home v živo zadeti, pravo zadeti
to see s.o. home spremiti koga domov
the thrust went home udarec je zadel v črno
nothing to write home about nič posebnega

home³ [hóum] samostalnik
dom, domačija, stanovanje; domovina; zavetišče
figurativno domača streha
šport, figurativno cilj

at home doma, v domovini
an at-home sprejemni dan
at home in (ali on, with) vajen česa, doma (v računstvu)
home for the aged dom za upokojence
away from home odsoten, odpotoval, v tujini
charity begins at home vsakdo je samemu sebi najbližji, bog je najprej sebi brado ustvaril
not at home to ne biti doma za goste, ne sprejemati gostov
long (ali last) home zadnji dom, grob
to draw to one's long home bližati se koncu, umirati
to eat s.o. out of the house and home spraviti koga ob vse, živeti na tuj račun
to feel at home počutiti se kot doma
to make o.s. at home biti kakor doma, vgnezditi se pri kom
to make s.o. feel at home potruditi se, da se kdo počuti kot doma
there is no place like home doma je najlepše

home⁴ [hóum] neprehodni glagol & prehodni glagol
vrniti se domov, pripeljati domov, spraviti pod streho; voditi pristanek letala z radarjem

to home on (ali in) a beam avtomatsko se usmeriti k cilju (raketa)

Homērus -ī, m (Ὅμηρος) Homêr, starodavnikom najstarejši in najslavnejši grški pesnik, oče epskega pesništva, ki je spesnil znamenita junaška epa Iliado in Odisejo. Pripadal je jonskemu rodu Grkov: Ci., H., O., Q., Stat., Gell. Za nas je Homer (homersko vprašanje!) pesnik (ali bolje: dva), ki je uredil in združil prejšnje (manjše) epe, ki so se ohranjali skozi ustno izročilo. — Od tod

I. subst.

1. Homērida -ae, m (Ὁμηρίδης) homerjevec, posnemovalec Homerja (= κυκλικός): Pl. (?).

2. Homērista -ae, m (gr. ὁμηριστής) deklamator Homerjevih pesmi, rapsod: Petr.

3. Homērocentō -ōnis, m (gr. ὁμηροκέντρον) iz Homerjevih verzov skrpana pesem: Hier.

4. Homēromastīx -īgis, m (gr. ὁμηρομάστιξ) bič (= kritik) Homerja: Vitr. (o Zoilu [Ζώιλος]); metaf. vsak hud ali malenkosten kritik: Plin. Homērōnidēs -ae, m = Homērida: Pl. (?). —

II. adj.

1. Homēricus 3 (Ὁμηρικός) Homerjev, homerski: Q., Iuv., Tert., Agamemnon, Aiax Ci., versus Ci., Petr., carmen Mel., senex (= Nestor) Plin. iun., oratores Aus. pri Homerju.

2. Homērius 3 = Homēricus: scyphus Suet.

hommage [ɔmaž] masculin visoko spoštovanje, poklonitev, poklon; (nekoč) pokorščina fevdnemu gospodu; izkazovanje časti; darilo

avec mes hommages respectueux z odličnim spoštovanjem
hommage de l'auteur darilo avtorja
mes hommages! se priporočam!
mes hommages à Mme X. moje poklone gospe X.
faire hommage de quelque chose à quelqu'un pokloniti komu kaj; počastiti koga s čim
faire hommage d'un livre pokloniti knjigo komu v znak spoštovanja ali hvaležnosti
fuir les hommages bežati pred častmi, ne marati za časti
présenter, offrir, faire agréer ses hommages à quelqu'un izraziti komu svoje globoko spoštovanje
rendre hommage à quelqu'un pokloniti se komu, izkazati komu čast, pozdraviti koga
rendre hommage à la vérité resnici izkazati čast
hommage de reconnaissance (v) znak hvaležnosti
recevez l'hommage de mes sentiments distingués z odličnim spoštovanjem

homō -inis, m (morda sor. s humus, prim.: hominem appellari, quia sit humo natus Q.; stlat. hemō in homō -ōnis [odkoder homun-culus iz *homon-culus], stlat. dat. sg. heminī; prim. osk. humuns = lat. homines, umbr. homonus = lat. hominibus, lat. nēmō [iz *nehemo], hūmānus)

1. človek, mož (vir v naspr. s femina je mož, poseb. glede na moč in srčnost), v pl. ljudje, (du. človeka)
a) z raznim naspr.: mi homo et mea mulier Pl., deos hominesque testamur S., divûm pater atque hominum rex V., qui res hominumque deûmque regis V., qui teneant, hominesne feraene, quaerit V., hominum rerumque potestas V., feminam configuravit ad ipsius hominis effigiem Lact.
b) brez izraženega naspr.: h. adulescens ali adulescentulus Kom. mlad (neizkušen, lahkomiseln) človek (mož), h. senex Kom. star (preudaren) mož, h. nemo Ter. ali nemo h. Ci. živa duša ne, genus hominum Ci. človeški rod, človeštvo, post hominum memoriam Ci. od pamtiveka, odkar ljudje pomnijo, cum inter homines esset Ci. za živih dni, za svojega življenja, is homo, qui … numquam inter homines fuerit Ci. ki ni nikdar občeval z ljudmi, ki ni bil nikdar med ljudmi, inter homines agere (esse Dig.) desinere T. = umreti, hominem ex homine tollere Ci. človeku človeško dostojanstvo vzeti, razčlovečiti ga, paucorum (perpaucorum Ter.) hominum (est) H. je le za malokatere ljudi, je le malokaterim dostopen, nec vox hominem sonat V. ne zveni človeško, zveni nadčloveško; pesn.: hominem exuere O. „človeka sleči“ = znebiti se človeške podobe; o ženskah: quid hoc sit hominis? Pl. (o Alkmeni), omnes homines (= meretrices) ad suum quaestum callent Pl., lac hominis Plin., hominem toto sibi cedere pectore iussit Lucan.; occ. slaboten ali zmotljiv človek, nepopolno bitje: homo sum: humani nil a me alienum puto Ter., fateor me saepe peccasse; homo sum Ci., quia homo est Ci., nemo non nostrum peccat, homines sumus, non dei Petr., summi enim sunt (Demosthenes et Horatius), homines tamen Q. vzornika, a vendar slabotna (zmotljiva) človeka, homo sum Plin. iun.

2. človek, mož, v pl. ljudje (značilnosti ali lastnosti človeškega rodu glede na družbene ali socialne razmere (rojstvo, domovina, narodnost, status, položaj, razumnost idr.)): h. plebeius Ci. plebejec, h. novus (gl. novus), Chilo, h. equestris ordinis honestissimus Ci., homines in Sicilia Ci., homo ingeniosissimus M. Cato Ci., homines illustres, homines doctissimi Ci., h. factiosus N., homines omnium ordinum N., litteras ad eum per homines fideles mittit S.; v zvezah kakor homo Thermitanus Ci., Thebanus N., Romanus Ci., N. fr., homines Romani, Graeci Ci., Galli, barbari C. lat. adj. slovenimo s subst., subst. homo pa ne prevajamo, torej: Termitanec, Tebanec, Rimljan, Rimljani, Grki, Galci, barbari. occ.
a) pravi mož, razumen —, značajen mož, možak, korenjak, mož beseda, mož izbranega okusa, — z občutkom za lepo(to): si homo esset, illum potius legeret Ci. ko bi imel zdrav človeški razum, eum nihil hominis esse Ci. da je človek brez odličnih vrlin, da ni nič posebnega, si vis homo esse, recipe te ad nos Ci. mož beseda, homines visi sumus Ci. izkazali smo se može, virum te putabo, hominem non putabo Ci. hvalim pač lahko tvojo potrpežljivost, ne pa tvojega okusa; o ženski = razumno človeško bitje: eius feminae ea stultitia est, ut eam nemo hominem adpellare possit Ci.
b) zaničlj. ali v slabem pomenu: h. servus Ter. suženjska duša, monstrum hominis Ter. človeška pošast = ostuden človek, ostudnež, odium hominis Ci. mrzek —, oduren človek, odurnež, h. contemptus et abiectus Ci., ut ille homo religioni suae pecuniam anteponeret Ci., hic fiunt homines Iuv. malopridni ljudje.

3. occ.
a) a) hlapec, suženj, v pl. domači —, hišni (ljudje), sužnji: homo Quintii Ci., certum hominem ad eum mittas N., arcesse homines Pl., comparasti ad lecticam homines Cat. b) v pl. svojci, hišni očetje s svojci: a tuis hominibus abesse Ci. ep., in colonias deducti sunt treceni homines očetje s svojimi družinami L., homines vestri ac rusticani Cod. Th., conductores hominesve Augustissimae domus Cod. Th. pripadniki.
b) v pl. prebivalci: nec urbi nec hominibus L.
c) v pl. pešaki, pehota: capti homines equitesque C., cum triginta milibus hominum et quattuor milibus equitum L.
č) ultra hominem, — homines ali supra homines nad človeško naravo: ultra hominem efferatus, ultra homines se efferens, augendi regni cupiditate supra homines flagrans Amm.
d) z oslabljenim pomenom se homo rabi izraziteje nam. kakega pron. (is, ille, hic) o človeku, o katerem se ravno govori = on(i), ta: valde hominem (= eum) diligo Ci., nosti os hominis (= eius) Ci., ego autem tantum esse in homine (= in eo, in illo) sceleris … numquam putavi Ci., homo (= is) obstupuit hominis improbi dicto Ci., persuasit homini (= ei) N., quod in homine (= in eo) fidem videbat N., aut insanit homo (= is) aut versus facit H.; tako tudi: tibi erunt parata verba, huic homini (= mihi) verbera Ter., haberes magnum adiutorem, … hunc hominem (= me) velles si tradere H.

4. meton. moška plodilna zmožnost, plodnost: istud quod digitis … perdis, homo est Mart.

Opomba: Pl. ima pogosto: hŏmŏ.

homogén pridevnik homogène, cohérent, uni(forme)

homogena zmes mélange moški spol homogène
homogena celota ensemble moški spol (ali tout moški spol) homogène

hondo globok

plato hondo globok krožnik
con hondo pesar (ali sentimiento) z globokim obžalovanjem
hondo m globočina, globina; dno

honest [ɔ́nist] pridevnik (honestly prislov)
pošten, odkrit, odkritosrčen; nepokvarjen, pravi, pristen; pošteno zaslužen
šaljivo vrl, pošten
arhaično neomadeževan, nedolžen (ženska)

to be quite honest about it po pravici povedati; da povem po pravici
to turn (ali earn) an honest penny zaslužiti s poštenim delom
to make an honest woman of poročiti zapeljano dekle
honest goods pristna roba
ameriško, sleng & šaljivo honest Injun častna beseda
pogovorno honestly! kaj res! (začudenje); zares!, častna beseda!