Franja

quis-que, quid-que (subst.) in quisque, quae-que, quod-que (adj.), pron. indefinitum (pravzaprav „in kdo“) vsak zase, sleherni (zase), vsak(do) brez izjeme (razlike, razločka), vsakteri: Ci. idr., res ut quaeque est H.; kot naslonka stoji ta pron. nav. tik za poudarjeno besedo, poseb.

1. za vrstilnimi števniki: Pl., Col., Plin. idr., quinto quoque anno Sicilia tota censetur Ci. vsako peto leto, primo quoque tempore, die Ci. brž (prej) ko mogoče, čim hitreje, kar prvi dan, ko bo mogoče, tertio quoque verbo Ci. pri vsaki tretji besedi, prima quāque occasione Plin. iun. kar ob prvi priložnosti, čim prej, tem bolje, quotus quisque iuris peritus est? Ci. vsak kolikoteri … ? = kako malo jih je … !, primum quidque videamus Ci. eno za drugim.

2. za ūnus (in povezano z njim) unus-quisque, una-quaeque, unum-quidque (subst.) in unum-quodque (adj.) vsak posamezni(k), sleherni(k), slednji, vsak(do): unusquisque opiniones fingebat C., quaerit ex iis singillatim, respondit unusquisque Ci., leviter unumquidque tangam Ci., unumquodque malum Ci.; s partitivnim gen.: unumquemque nostrum norunt Ci.

3. za superl.: Pl., L., H., T., Iust., Plin. idr., doctissimus quisque Ci. vsak od najbolj učenih, prav najbolj učeni (možje), prav največji učenjaki, optimae quaeque (sc. leges) Ci. prav najboljši (zakoni), optimum quidque rarissimum est Ci. prav najboljše je … , čim bolje je kaj, tem redkejše je; pl.: difficillima quaeque Cu., recentissima quaeque Ci., optimi quique Ci. prav najboljši, vsi dobri.

4. za relat. in odvisno vprašalnimi besedami: H. idr., quorum quisque capi posset C., constituit, quantum quaeque civitas daret N., videndum est, quid quisque sentiat Ci., Messanam ut quisque venerat Ci. brž ko je kdo prišel, quem quisque norit autem, in hac se exercent Ci. vsak se vadi v umetnosti, ki se je je naučil, tantum, quantum quisque potest, nitatur Ci. vsakdo naj se trudi (naj si prizadeva), kolikor more; pron. podvojen: quod cuique optigit, id quisque teneat Ci.; redko za abl. mensurae: H., Cels. idr., quo quisque (kdo) est sollertior, hoc docet laboriosius Ci., quo (quanto) quisque est doctior Ci.

5. za refleksivom: Pl., Varr., O., Cu., Iust., T. idr., suo quique iudicio utendum Ci., suam quisque culpam auctores ad negotia transferunt S., sui cuique mores fingunt fortunam hominibus N., aliae totidem suae cuiusque legionis subsequebantur C., pro se quisque ad populum loquebatur Ci. vsak je govoril zase, sibi quoque tendente L. Za subj. v pl. stoji predikat v sg.: multi … sibi quisque … ex victoriā talia sperabat S., poëtae suum quisque opus a vulgo considerari vult Ci. ali pl.: nostri sibi quisque consulunt S., equites peditesque in suis quisque centuriis adessent L., ultimi erant cum suis quisque ducibus Cu.; tako tudi: multis sibi quisque imperium petentibus S. in za kolektivnim subj.: hinc senatus, hinc plebs, suum quisque intuentes ducem, velut in acie constiterant L.; celo: ubi quisque vident Pl. (constructio ad sensum). Nenatančno se nanaša quisque (= uterque) na dve stranki: ut … ambo exercitus … suas quisque abirent domus L., duas civitates ex unā factas, suos cuique parti magistratūs … esse L. Sloneč na rabi tega pron. za refleksivom: laudati pro contione omnes (prav vsi, čisto vsi) donatique pro merito quisque L. po svoji zaslugi (vsak posameznik). Po ljudski govorici uporabljajo pisci komedij quisque v pomenu pron. quisquis in quicumque: quemque attigit, magno multat infortunio Pl.; tako tudi: quisque legem sanxerit Aus.; quisque o ženskah: omnes meretrices, ubi quisque habitant Pl., quo quisque pacto hic vitam vestrarum exigat Ter. — Od tod adv. abl. sg. n quōque na vsako stran, vsekam(or), (vse)povsod; poseb. v zvezi quōque-versus (quōque-versum) C.; gl. to besedo.

quisquiliae (quisciliae) -ārum, f (iz *que-sque-leae, morda iz gr. κο-σκυλ-μάτια odrezki usnja; prim. gr. σκύλλω (raz)trgati, (s)cefrati)

1. odpadek, odpadki, smeti, pometina: Aus., quisquilias volantis, venti spolia memorant: i modo! Caecil. ap. Fest., me hasce nugas marinas et quiscilias litoralis neque pretio neque gratis quaesisse Ap., quisquiliae frumenti Vulg., quisquiliae, stipulae immixta esurculis et foliis aridis: sunt autem purgamenta terrarum Isid., quisquiliae dici putantur, quicquid ex arboribus minutis surculorum foliorumve cadit: velut quicquidcadiae Fest.

2. metaf. izmèt, izmetek, izmeček, izvržek, sodrga (o ljudeh): abite, deturbate saxo, homonum (po nekaterih izdajah abi deturba te saxo, homo non) quisquiliae! Nov. fr., omitto Numerium, Aelium, quisquilias seditionis Clodianae Ci., id Talnam et Plautum et Spongiam et ceteras huius modi quisquilias statuere numquam esse factum Ci. ep., at has quisquilias quanti parasti? Ap. (o slabih ribah).

3. soobl. quisquilia -iōrum, n malenkosti, nepomembnosti, malenkostne (nepomembne) stvari, drobn(j)arije: corcillum est quod homines facit, cetera quisquilia omnia Petr.

quitar vzeti, odvzeti, iztrgati, oropati; odtegniti; izmakniti; oprostiti (dolžnosti); preprečiti, ovirati; odpraviti, ukiniti, izključiti; prepovedati; parirati

quitar la cabeza obglaviti; fig koga znoriti
quitar a uno lá capa (fig) koga okrasti
quitar la cáscara (la piel, el pellejo) olupiti, oluščiti
quitar la clientela (trg) odvzeti odjemalce
quitar la comunicación (telefonski) pogovor prekiniti
quitar de delante s poti spraviti
quitar de encima a/c koga česa osvoboditi
quitar con la lima odpiliti
quitar del medio s poti spraviti
quitar la mesa mizo pospraviti
quitar el pellefo odreti; pretepsti
quitar la vida umoriti, usmrtiti, na oni svet poslati
sin quitar ni poner natančno, točno; primerno
te voy a quitar la cara (ali el hocico) (fig) glavo ti razbijem (grožnja)
sin quitar ofo de ella ne da bi odvrnil pogled od nje
eso me quita la respiración to mi jemlje sapo
eso me quita el sueño to mi ne da spati
eso no quita para que... s tem ni rečeno, da ...; kljub temu; pri vsem tem
¿quién la quita? kdo dvomi o tem?
lo cortés no quita (a) lo valiente hrabrost ne izključuje vljudnosti
nadie le quita su mérito nihče mu ne jemlje (krati) njegove zasluge
ni quita ni pone on nima nobene besede, on je ničla
eso me quita las ganas to mi (po)kvari tek (apetit); to mi jemlje veselje (za delo)
una moza que quita el sentido (ali la cabeza) očarljivo dekle
de quita y pon de quitaipón; ¡quita! nesmisel! kje pa! fej!
¡quitar allá! proč od tu!; ni govora!
me quitas la luz na luči si mi, luč mi zastiraš!
eso no hay quien lo quite tega ne more nihče zabraniti
quitando eso ne glede na to; v ostalem, sicer
ella me quitó el ir a paseo zaradi nje nisem mogel iti na sprehod
¡no quite V. la cara! ne obračajte stran obraza!
quitarse oddaljiti se, umakniti se, s poti iti
quitarse la careta demaskirati se
quitarse una costumbre odvaditi se
quitarse el sombrero odkriti se
quitarse los vestidos sleči se
quitarse de umakniti se (od); opustiti
quitarse de delante s poti iti
quitarse de encima a alg. koga se znebiti
no se le quita del lado ne odmakne se od njega
¡quítate de ahí! proč od tu!
¡quítate de la luz! pojdi mi z luči!
¡quítese V. de hí! stopite v stran; (pop) nesmisel! ni govora o tem! to pripovedujte komu drugemu!

quo-ad, adv. (iz abl. relat. pron. quod + ad, pravzaprav = do koder)

I. krajevno in o stopinji (meri)

1. do koder (dokoder), kakor daleč, kolikor: videte nunc, quoad fecerit iter Ci., in aquam progressi, quoad capitibus exstare possunt, se immergunt L.

2. metaf.
a) (v) kolikor: quoad vires valent Pl., quoad partiatur consuetudo Varr., quoad possunt cognosci Ci., quoad licebat, plurimum aberat N.; elipt. ob superl.: quoad longissime (sc. possum) Ci. kar najdlje, čim dlje; z gen. smeri v reklu quoad eius kolikor, kakor pač: quoad eius poteris Ca., quoad eius facere potueris (poteris) Ci. ep., quoad eius fieri possit Ci. ep., quoad eius fieri poterit Corn., quoad eius sine bello posset L. kolikor se je moglo (dalo) to brez vojne storiti, quoad eius meminisse potui Gell.
b) kar se tiče, kar zadeva, glede na, z ozirom na: quoad sexum Varr., quoad hostias Dig. —

II. časovno

1. vprašalno kako dolgo?, doklej?: senem quoad exspectatis vostrum? Ter.

2. relat.
a) do katere(ga): dies, quoad referret Pl. rok, do katerega bi …
b) dokler: Gell., Ca., quoad vixit, virtutum laude crevit N.; z determinacijo v nadrednem stavku: tamdiu meminerat, quoad ille gratus erat N., hoc feci, dum licuit; intermisi, quoad non licuit Ci.
c) dokler ne (v tem pomenu v lat. z ind.): C., S., Iust., Col., Suet. idr., Milo cum in senatu fuisset eo die, quoad dimissus est Ci., quoad dedita arx est L., ferrum usque eo retinuit, quoad renuntiatum est N.; redkeje s cj. (prim. lat. slovnico) dotlej (dokler) da (bi), da (bi) med tem: quoad te videam Ci., exercebatur ad eum finem, quoad stans complecti posset N. (s finalnim stranskim pomenom).

Opomba: Quoad skrčen v en zlog pri pesnikih: quo͡ad vixit, credidit H., quo͡ad licet et potis est reperire Lucr. Prim. quāad.

quod (acc. sg. relat. pron. quī, quae, quod = glede na kar, ki je postopoma postal veznik kakor gr. ὅτι, it. che, nem. daă)

I. adv.

1. zaradi česar: hoc est, quod ad vos venio Pl., nihil habeo, quod accusem senectutem Ci., hoc erat, quod me per tela eripis? V.; poseb. pogosto est quod s cj. biti (obstajati) vzrok za kaj, imeti vzrok, da: est magis, quod gratuler Ci., nihil est, quod te des in viam Ci.

2. kot relativna zveza in zato(rej): Ter. idr., quod vobis venire in mentem necesse est Ci., quod te per superos oro, miserere laborum V.; poseb. pogosto pred vezniki pri prehodu v govoru: quod si (quodsi) „in torej če“ = če torej, če tedaj: quod ni, ali nisi Ter., Ci., N. če torej (tedaj) ne, quod cum C. ali quod ubi Ci. ko torej (tedaj, pa), quod utinam C., S. da bi torej le. —

II. conj.

1. causalis (zato) ker; z ind., kadar navaja dejanske, z gledišča govoreče osebe povedane razloge: T. Manlius Torquatus … filium suum, quod is contra imperium in hostem pugnaverat, necari iussit S., quod liberius vivebat, minus erat probatus parentibus N.; s cj. češ da, češ ker, če pisec označuje razlog (vzrok) kot tuje mnenje: noctu ambulabat in foro Themistocles, quod somnum capere non posset Ci. (Temistoklova trditev, ne glede na njeno resničnost); zato vedno cj. za non quod ne zato ker bi, ne kakor da bi, ne da bi: haec non omitto, quo levia sint (trditev, ki jo je treba zavrniti), sed quia nunc sine teste dico (dejanski razlog) Ci.

2. za glagoli hvaljenja, grajanja, zahvaljevanja, čestitanja ali notranjega razpoloženja izraža quod = da, ker kot notranji obj. razlog, ACI pa kot zunanji obj. vsebino: quod spiratis, indignantur L., gaude, quod spectant oculi te mille loquentem H., tibi agam gratias quod me vivere coëgisti Ci.; prim.: nos dolent vivere Ci.; stavki, ki ne izražajo piščevega, ampak tuje mnenje, stojijo v cj.; quod takrat pomeni češ da, češ ker: laudat Africanum Panaetius, quod fuerit abstinens Ci., Romanis indignantibus, quod victoribus victi ultro inferrent arma L. Od tod uvaja kako dejansko okoliščino = (to,) da, (dejstvo,) da: magnum beneficium est naturae, quod necesse est mori Ci., magna fuit laus, quod supplices vetuit violari N.; z determinacijo: in hoc sumus sapientes, quod naturam sequimur Ci. Poseb. pogosto pri facere s kakim adv.: adde quod, (huc ali eo) accedit quod; nisi quod razen da, razen kar: bene facis, quod me adiuvas Ci. ep., adde, quod ingenuas didicisse artes emollit mores O., accedit enim, quod patrem … amo Ci. ep., accedit eo, quod mihi non perinde est, ut quisque in Epirum proficiscitur Ci. ep., nisi quod apud Thalam non longe a moenibus aliquot fontes erant S. Od tod tudi o okoliščini, ki je časovno določilo = kar, od kar (odkar): Ter., inde quod L., iam diu est, quod victum non datis Pl., tertius dies est, quod audivi Plin. iun.

3. kar se tega tiče, da, (na kratko tudi) če, ako, uvajajoč stavke, ki posegajo nazaj na kako prej omenjeno misel, da se odzovejo nanjo: quod patrias petiere Mycenas, arma parant V. kar se tega tiče, da so se vrnili … = če so se vrnili domov v Mikene, nabirajo le čete (so šli le po čete), quod me Agamemnonem aemulari putas, falleris N.

4. concessiva čeprav, četudi, dasi: illa quod est virgo … multa dedit populo vulnera O., quod sit roseo spectabilis ore … ego Procrin amabo O., quod dicas mihi Ter., quod non Taenariis domus est mihi fulta columnis Pr.

5. za glagoli sentiendi in declarandi nam. ACI: Ca. ap. Plin., Iust., Plin. iun., Suet., Ap., Cl., Cels., Fl., Dig. idr., scio iam, quod filius amet Pl., nemo refert, quod Italia externae opis indiget T.; poseb. za pron. illud: videndum illud, quod in illo uno manet gratia Ci.

quon-dam, adv. (iz *quom-dam kakor quī-dam iz qui + dam; prim. lat. dē, osk. pún, pon, umbr. ponne iz *pom-de)

1. (klas. se nanaša le na preteklost, večinoma v nasprotju z nunc) nekdaj, nekoč, (po)prej, v prejšnjih (nekdanjih) časih, svoje dni, njega dni, davno, zdavna(j): Pl., O., C., Cu., Suet. idr., honores quondam rari, nunc effusi N., omnia, quae sunt conclusa nunc artibus, dissipata quondam fuerunt Ci., populus Romanus, qui quondam lenissimus existimabatur, hoc tempore domestica crudelitate laborat Ci., ut quondam Marsaeus H.; v zvezi z olim: olim isti fuit generi quondam quaestus Ter.; od tod atrib. (po gr. οἱ τότε ἄνϑρωποι) nekdanji, bivši, rajni: Cyrus quondam rex Cu., Iust.

2. včasi(h), kdaj (pa kdaj): quondam cithara tacentem suscitat Musam H., sanguinis nonnumquam, interdum terrae, quondam lactis imber effluxit Ci. nekaterikrat … semtertja … včasih; poseb. v primerah: sic quondam, ut quondam, ceu quondam: O., V., H., Lucr.

3. (o prihodnosti) nekoč, enkrat, nekdaj, njega (svoje) dni: Tib. idr., hic tamen ad melius poterit transcurrere quondam H., nec Romula quondam ullo se tantum tellus iactabit alumno V.

4. (nam. nuper) nedavno (tega), nedolgo (od) tega, pred nedavnim, pred kratkim: cui quondam tellus clausa est O., res epulis quondam, nunc bello et caedibus aptae O.

rabidus 3, adv. -ē (rabere)

1. (o živalih) od besnosti prevzet, besen, stekel, divji, jezen, razdražen, jar: Plin., Sen. ph., Sen. tr., Stat., Sil., Lucr., Lucan. idr., rabidae canes, tigres V., rabidi leones, boves H., rabidae tradis ovile lupae O. grabežljivi volkulji; z abl.: irā rabidus O.

2. metaf. (o stvareh, poseb. o osebnih stanjih) besneč, besen, blazen, jezen, ljut, hud, srdit, silen, silovit, strašen, viharen, vihrovit: Corn., Sen. ph., Gell. idr., rabida fames V., rabido haec addidit ore V., rabida lingua Pr., rabidus furor animi Cat., rabidi mores, venti O.; occ. do besnosti zanesen, poln zanosa, vznesen, navdušen, oduševljen: alios age incitatos, alios age rabidos Cat.; enalaga: rabida ora (sc. Sibyllae) quierunt V.

raccrocher [-krɔše] verbe transitif zopet obesiti, natakniti; figuré postaviti zopet na noge; familier (zopet) ujeti, zasačiti, uloviti; ustaviti, nagovoriti (pasante); verbe intransitif imeti srečo (pri igri)

se raccrocher obesiti se, oklepati se, okleniti se (à quelque chose česa); povezovati se, priključiti se (avec quelque chose čemu)
raccrocher un tableau obesiti sliko
raccrocher un vêtement au portemanteau obesiti obleko na obešalnik
il a raccroché trop vite prezgodaj je odložil (obesil) slušalko (= prekinil pogovor)
raccrocher (les gants) končati svojo kariero (o boksarju)
se raccrocher à une branche, à un grand espoir oklepati se veje, velikega upanja
se raccrocher à quelqu'un navezati se na koga, računati na njegovo pomoč v stiski
raccrocher une affaire obnoviti pogajanja za dokončno ureditev (neke) zadeve

racēmus -ī, m (pravzaprav „kopasto nagneteno plodovje“; domnevno predindoev. sredozemska beseda; starejše razlage jo povezujejo s skr. rāsiḥ kup, množica, gr. ῥάξ, ῥώξ, gen. ῥαγός grozd, jagoda)

1. (grozdova) pentlja, (grozdni) pecelj: fert uva racemos V., lentis uva racemis Ps.-V. (Copa), dependent racemis ut uvae … Plin.

2. sinekdoha (vinska) jagoda in ves grozd: H., Pr., lecti de vite racemi I.; tudi o viniki: raris labrusca racemis V.; o bršljanu: Plin.

3. meton. grozdni (vinski) sok, maščina, vino ali mošt: mixta (sc. aqua) nullis racemis O.

raconter [-kɔ̃te] verbe transitif pripovedovati; reči; poročati; opis(ov)ati; péjoratif tvesti, čvekati

raconter une histoire pripovedovati, povedati zgodbo
en raconter pripovedovati več ali manj verjetne zgodbe
il nous en raconte! ta nam jih tveže (debele, lepe)!
en raconter de belles (ironično) lepe stvari pripovedovati
qu'estce que tu me racontes là? kaj mi tu pripoveduješ, tvezeš, govoričiš?
cet homme aime à se raconter ta človek rad govori o sebi

račún account; bill; reckoning; score; trgovina invoice; (za inozemstvo) indent; note, credit note, debit note; (fingiran) pro forma invoice; (izračunanje) calculation, calculus, computation; (proračun) estimate

diferencialni (integralni) račún differential (integral) calculus
poravnani račúni bills paid (ali settled)
depozitni račún deposit account
tekoči račún current account
zaključni račún final account
na račún on account
čisti račúni, dobri prijatelji short reckonings make long friends, even reckoning makes long friends
sklepni račún matematika the rule of three
polaganje račúnov rendering of accounts
pomota v račúnu miscalculation
natakar, (moj) račun, prosim! my bill please, waiter!
neporavnan, odprt račún unsettled, open account
skupni račún joint account
dal mi je nekaj na račún he has advanced me some money
ne delaj račúna brez krčmarja! don't count your chickens before they are hatched!, don't reckon without your host!, ZDA sell not the bear's skin before you have caught the bear!
imeti še račún s kom (figurativno) to have a rod in pickle for someone, to have a bone to pick with someone
imeti račún pri... to have an account with...
izravnati račún to balance (ali to square, to settle) an account
to mi ne gre v račún (figurativno) that isn't what I want, it doesn't suit me, that does not answer my purpose
ta runda (pijače) gre na moj račún this round is on me, this is my round (ali my treat), pogovorno I'm in the chair
kupiti na račún to buy on credit
pokvariti komu račúne (figurativno) to spike someone's guns
prenesti na nov račún to transfer to a new account
priti na svoj račún (figurativno) to come into one's own, to find one's costs repaid
odpreti račún to open an account
izstaviti, napraviti račún to make out a bill, to draw up an account
pregledati račúne to audit
poravnati, plačati račún to settle an account
plačati komu stare račúne to pay off old scores, to get even with someone
polagati račún o to account for, to give (ali to render) account of
krojač mi je poslal račún the tailor has sent me his bill
voditi račún o to kep an account of
vpisati, zabeležiti komu v račún to enter in someone's account
trgovati na svoj račún to trade on one's own account
vzeti v račún to take into account, to make allowance for
prekrižati komu račúne (figurativno) to upset someone's apple-cart
račúni se ne ujemajo the accounts don't balance
zahtevati račún za to demand an account of
zahtevati svoj račún to ask for one's account
koliko znaša moj račún? what does my bill amount to?, (pogovorno) what's the damage?
živeti na račún svojih prijateljev to sponge on one's fiends
živeti na tuj račún biblija to eat the bread of idleness

račún calcul moški spol , compte moški spol , mémoire moški spol , (blagovni) facture ženski spol , (privatni) note ženski spol , (v restavraciji) addition ženski spol

na račun à compte (sur)
na račun koga au (ali pour le) compte de quelqu'un
na svoj račun pour son (propre) compte
bančni račun compte en (ali de) banque
diferencialni račun calcul différentiel
integralni račun calcul intégral
obrestnoobrestni račun calcul des intérêts composés
procentni račun calcul des intérêts
sklepni račun règle ženski spol de trois
račun stroškov compte des frais
tekoči račun compte courant (ali ouvert)
verjetnostni račun calcul des probabilités
zasoljen račun une note salée (ali poivrée, trop élevée)
neplačan, odprt račun facture non payée (ali non réglée)
žiro račun compte de virement
da(ja)ti račun o čem rendre compte de quelque chose, rendre ses comptes (tudi figurativno)
delati na svoj račun travailler à son compte (ali pour son propre compte), être autonome
plačati, poravnati račun régler un compte, acquitter une facture (ali un compte, une note)
po računu conformément à (ali d'après) la facture
račun je napačen le calcul est faux
narediti račun faire le compte (ali la facture, la note, l'addition)
odpreti račun ouvrir un compte
pregledati račun examiner (ali vérifier) un compte
priti na svoj račun trouver son compte à quelque chose, familiarno s'y retrouver
zaključiti račun clore un compte
to gre na moj račun cela va à mon compte
prekrižati komu račune déranger (ali bouleverser, contrecarrer, contrarier, traverser) les projets (ali les desseins, les prévisions) de quelqu'un
imeti še račune s kom avoir un compte à régler avec quelqu'un, avoir maille à partir avec quelqu'un
čisti računi, dobri prijatelji les bons comptes font les bons amis
delati račun brez krčmarja compter sans son hôte, se tromper dans ses prévisions (ali dans son calcul)

račún (-a) m

1. conto, calcolo:
rezultat računa je pravilen il risultato del calcolo è esatto

2. trg. conto, fattura, nota, bolletta; ekst. spesa:
račun za elektriko, vodo la bolletta dell'elettricità, dell'acqua
račun šivilje la nota della sarta
živeti na tuj račun vivere alle spalle degli altri
dati, vzeti ... tolarjev na račun dare, prendere... talleri in conto

3.
zaključni račun bilancio

4.
na račun koga, česa di, grazie a qcn., qcs.
smejati se na svoj, na tuj račun ridere di se stesso, degli altri
obogateti na račun tujega dela arricchirsi grazie al lavoro altrui

5. pren. (načrt, cilj) calcolo; progetto:
prekrižati komu račune intralciare i progetti di qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. delati račun brez krčmarja fare i conti senza l'oste
polagati račun za kako dejanje rispondere di qualche azione
pren. poravnati račune regolare i conti
pog. jemati na račun comperare a ufo
ne iti v račun non andare a genio
voditi račun o čem tener conto di qcs.
račun je plačljiv v osmih dneh la fattura è pagabile entro 8 giorni
mat. štirje osnovni računi le 4 operazioni aritmetiche
ekonomski račun economicità
obremeniti račun addebitare il conto
priti na svoj račun trovare il proprio tornaconto
vzeti v račun mettere in conto
izdati račun emettere una fattura
imeti s kom stare račune avere vecchi conti (in sospeso) con qcn.
račun, prosim! cameriere, il conto!
ekon. tekoči račun conto corrente
ekon. žiro račun giroconto
mat. diferencialni račun calcolo differenziale
infinitezimalni, integralni račun calcolo infinitesimale, integrale
obrestni račun calcolo degli interessi
sklepni račun calcolo deduttivo
verjetnostni račun calcolo delle probabilità
PREGOVORI:
čisti računi, dobri prijatelji patti chiari, amici cari; patti chiari, amicizia lunga

računalniška animacija stalna zveza
1. (o dejavnosti) ▸ számítógépes animáció, számítógépes animálás
Risanje z roko je poseben užitek, tega računalniška animacija ne more nadomestiti. ▸ A kézzel való rajzolás különleges élvezet, amelyet a számítógépes animáció nem tud helyettesíteni.

2. (o izdelku) ▸ számítógépes animáció
V Virtualnem muzeju pa si bomo ogledali računalniško animacijo srednjeveškega gradu. ▸ A Virtuális Múzeumban pedig megtekintjük egy középkori vár számítógépes animációját.

računalniško berljiv stalna zveza
računalništvo (o podatkih) ▸ számítógéppel olvasható
Kartica zdravstvenega zavarovanja je sodoben računalniško berljiv dokument. ▸ Az egészségbiztosítási kártya egy modern, számítógéppel olvasható dokumentum.

računalništvo samostalnik
1. (veda) ▸ számítástechnikaPovezane iztočnice: teoretično računalništvo, tehnik računalništva, inženir računalništva, kvantno računalništvo, elektrotehnik računalništva

2. (izobraževalni program) ▸ számítástechnikaHotel sem se že vpisati na računalništvo, a sem potem vseeno ostal pri matematiki. ▸ Már korábban is be szerettem volna iratkozni számítástechnika szakra, de aztán mégis maradtam a matematikánál.
Ko je končal tretji letnik računalništva, je odšel čez veliko lužo v Los Angeles, kjer so ga takoj sprejeli v dramsko šolo. ▸ Amikor befejezte a számítástechnika szak harmadik évfolyamát, elment a tengerentúlra Los Angelesbe, ahol azonnal felvették a drámaiskolába.

3. (o napravah) ▸ számítástechnika
Ključna naprava mobilnega računalništva je vsekakor prenosni računalnik. ▸ A mobil számítástechnika kulcsfontosságú eszköze mindenképpen a hordozható számítógép.
Povezane iztočnice: osebno računalništvo, mobilno računalništvo, računalništvo v oblaku, omrežno računalništvo

4. (uporaba računalnika) ▸ számítástechnikaVsako leto organizirajo osnovni in nadaljevalni tečaj računalništva ter angleškega jezika. ▸ Minden évben megszervezik az alap és a haladó számítástechnika- és angoltanfolyamokat.Osnov računalništva se učijo na primer tako, da si s pomočjo računalnika izdelajo osebno vizitko ali nalepko. ▸ A számítástechnika alapjait például úgy tanulják, hogy számítógép segítségével kidolgozzák a személyes névjegykártyájukat vagy matricájukat.

radiator samostalnik
1. (grelna naprava) ▸ radiátorPriporočam, da ljudje še pred kurilno sezono pregledajo radiatorje in poskrbijo, da v njih ne bo zraka. ▸ Azt javaslom, hogy az emberek még a fűtési szezon előtt ellenőrizzék a radiátorokat, és gondoskodjanak róla, hogy ne legyen bennük levegő.

2. ponavadi v množini, neformalno (o trebušnih mišicah) ▸ kockahas
Samo malo je še manjkalo, da bi si slekla majice in pokazala radiatorje na trebuhu. ▸ Csak egy kicsi hiányzott, hogy levegye a pólóját és megmutassa a kockahasát.
Ljudje običajno izgubijo motivacijo, ker pričakujejo, da se bodo njihove trebušne mišice v šestih dneh spremenile v radiator. ▸ Az emberek általában elveszítik a motivációjukat, mert azt várják, hogy a hasizmaik hat nap alatt kockahassá alakulnak.

rādīcor -ārī -ātus sum (rādīx) prije(ma)ti se, korenine pognati (poganjati), ukoreniniti (ukoreninjati) se, zakoreniniti (zakoreninjati) se (o drevesih in drugih rastl.): quoniam mergi mox facile radicentur Col., in Assyria ipsa quoque arbor strata in solo umido tota radicatur Plin., frumenta multis radicantur fibris sine ramis Plin., scilla autem et bulbi et cepae et alium non nisi in rectum radicantur Plin., serit et se ipsa, namque incurvato cacumine alicuius rami cum attigit terram, statim radicatur Plin.; tudi pren.: frutex peccati radicabitur in illis Vulg.; pt. pf. rādīcātus 3 korenino (korenine) imajoč, ukoreninjen, zakoreninjen: Pall., semina Col., radicatus in terra truncus eorum Vulg.; pren.: Sid., radicati in ipso Vulg., in caritate radicati et fundati Vulg.

radij samostalnik
1. kemija (kemijski element) ▸ rádiumSopomenke: Ra

2. geometrija (polmer) ▸ sugárPovezane iztočnice: hidravlični radij, atomski radij, Bohrov radij

3. (območje) ▸ körzetJe sploh bila v radiju nekaj sto metrov od nas kakšna riba? ▸ Volt egyáltalán valamilyen hal a száz méteres körzetünkben?
Eksplozija je povzročila velik krater, poškodovani pa so bili domovi v radiju 500 metrov. ▸ A robbanás hatalmas krátert hozott létre, 500 méteres körzetben megsérültek a lakóépületek.

4. (o delovanju naprav) ▸ sugárZa vožnjo po mestu pa je zadostoval radij električnega avtomobila. ▸ Városi közlekedéshez elegendő az elektromos autó hatósugara.
Radij delovanja oblikovno nadvse zanimive miške je 10 metrov. ▸ A felettébb érdekes formatervezésű egérnek tíz méter a hatósugara.
Povezane iztočnice: akcijski radij

5. smučanje (o obliki smuči) ▸ rádiusz, sugárUgotavljali so, kako vodljive so smuči pri zamenjavi radija zavoja in pri spremembi ritma smučanja. ▸ Tanulmányozták, hogy mennyire irányíthatóak a sílécek a fordulási sugár és a síelési ritmus megváltoztatásakor.

radiotelevizij|a ženski spol (-e …) die Rundfunkanstalt
zakon o radioteleviziji das Rundfunkgesetz